Prvi dan se je že tradicionalno začel s krstom in učenjem oratorijske himne, sledila pa je dramska igra, skozi katero so lahko otroci cel teden spoznavali življenje Friderika Barage – slovenskega misijonarja med Indijanci v Severni Ameriki. Pri tem so se jim pridružili še trije indijanski prijatelji: Črni volk, Radoživa ptica in Mali grom. Po kratkih katehezah smo se vse skupine zbrale v cerkvi ob molitvi, zraven pa smo zapeli še nekaj pesmi.
Kot vsako leto so se lahko otroci tudi letos udeležili številnih delavnic, ki so imele pridih indijanske kulture. Izdelovali so lovilce sanj, toteme, indijanska oblačila, nekateri so se lotili novinarstva, se preizkusili v glasbenem ustvarjanju, na koncu tedna pa je pred župniščem stala celo čisto prava indijanska vas. Najmlajši udeleženci so imeli tudi letos svojo delavnico, na kateri so se preizkusili v peki in plesu. Popoldneve smo si popestrili z velikimi igrami in niti slabo vreme nas ni ustavilo, da se ne bi obmetavali z vodnimi balončki. Ker pa je oratorij letos potekal malce drugače, se nam je za eno popoldne pridružila sestra Zvonka, ki kot misijonarka dela v Mozambiku. Razložila nam je, kaj počnejo v misijonih, kako se je odločila, da se odpravi v Afriko in na koncu z nami zapela še nekaj pesmi. Otroci so nato odšli domov, animatorji pa smo začeli s pripravami na strašljive nočne igre, po katerih so udeleženci lahko prespali v kulturnem domu.
Teden je minil, kot bi mignil, in že so bile na vrsti zadnje delavnice ter okusne palačinke, ki so jih spekle naše mamice. Zvečer smo se otroci, animatorji in starši udeležili zaključne oratorijske maše, ki je potekala kar v indijanski vasi, sledila pa je še zaključna prireditev, kjer so otroci predstavili dogodivščine, ki so jim zagotovo polepšale prvi teden počitnic.
Mirjam Tominc, Študentsko društvo Silaq
