Narodne običaje je že treba gojiti in razvijati. Običaj lovskega krsta naj bo predvsem kulturen, zabaven, naj ne bo razvlečen. Dobro je, da se izvaja, ni pa obvezen. Kandidati tudi na izpitih niso povsem izenačeni v svojih spretnostih in stališčih. Eden je odličen strelec, drugi je bolj čustven v odnosu do divjadi in narave. Ali pa se ne strinja z manj primernimi izrazi pri obredu lovskega krsta oziroma z določenimi izrazi v glasilu Lovec, npr. v rubriki Lovski oprtnik, str. 96: "Rabelj mu je okrog vratu zavezal vrv."

Komisija za izobraževanje pri LZS je ustanovila delovno skupino Mladi in lovstvo, ki bo poskušala ugotoviti, zakaj je mladih lovcev v Sloveniji vedno manj. LD Šentjošt smo majhna družina, lovišče imamo še manjše. Ne držimo se "obveznih" 15 hektarjev posesti. Če bi se jih, bi bili še manjši. V povprečju smo stari 59 let, pretežno smo starejši lovci. V desetih letih nas bo približno deset odšlo v "večna lovišča". Tudi zaradi tega dejstva je prav, da začnete pristojni pravočasno iskati načine in poti, od kod in kako k dejavnosti pritegniti mlade lovce.

Vprašanja in predlogi za delovno skupino Mladi in lovstvo:

– Najlepši srnjaki "umirajo" ob prsku. Kako to razložiti mladim pripravnikom za lovce?

– Kaj storiti, da bi zmanjšali število ranjene in ne najdene srnjadi v Sloveniji? Bilo naj bi je približno 15 %.

– Pri vstopu v LD ima prednost, kdor ima v Sloveniji 15 ha ali več posesti. Zakaj lovci pri tem nismo izenačeni?

– V lovstvu imamo premalo mladih. Zakaj jih lovske družine sprejmejo manj, kot se jih prijavi, čeprav bi bili med nesprejetimi najbrž nekateri prav tako uspešni?

Jože Praprotnik