V tretje gre rado, tako pravi ljudski pregovor in tudi pohodniki DU Dobrova smo ga bili deležni. V naših koledarčkih pohodov se je pohod na Višarje in od tu na Kamnitega lovca letos pojavil že tretjič in tokrat nam je uspelo. Ker je zanimanje pohodnikov preseglo kapaciteto avtobusa, smo na pohod povabili člane DU, ki tedensko hodijo na nordijsko hojo. Tako se nas je 89 članov DU Dobrova z dvema avtobusoma v torek 28. 6.2022 odpeljalo z Dobrove preko Rateč v Italijo. Po dobri uri vožnje smo prispeli v Trbiž in nadaljevali vožnjo proti vasi Žabnica. Tam je spodnja postaja gondolske žičnice, ki nas je popeljala na sv. Višarje. Dvanajstminutna vožnja je bila zanimiva, saj je z vsakim metrom višine nudila lepši in lepši razgled. Svete Višarje so namreč na višini 1766m.  Ko smo bili vsi pri zgornji postaji žičnice, je skupina dvainpetdesetih pohodnikov odšla na pot proti uro in pol oddaljenemu Kamnitemu lovcu, skupina sedemintridesetih nordijcev in ostalih pa na ogled Višarij in naprej na Višarsko planino. Višarje so znan romarski kraj že iz 16 stoletja tako romanov kot tudi Germanov in Slovanov. Veliko romarjev in planincev pa se odpravi na vrh Kamnitega lovca. Pot ni prenaporna vse do zadnjega dela, kjer je treba imeti vsaj malo planinskih izkušenj vzpona s pomočjo jeklenic. Nekaj pohodnikov se je odločilo, da na vrh ne gredo, večina pa se je povzpela na vrh Kamnitega Lovca višine 2071 m. Vsi, ki smo priplezali na vrh, smo bili na vrhu nagrajeni z lepim pogledom na Viš in Montaž ter na ostale vrhove zahodnih Julijskih Alp, proti severu na Karnijske Alpe, ja, pa tudi na slovenska lepotca Mangart in Jalovec. Nehote se ti utrne misel, da smo si z našimi rednimi pohodi zaslužili, da lahko še gledamo te lepote, kljub temu da nismo več rosno mladi. Po obveznem fotografiranju smo se previdno spustili nazaj do poti in se počasi začeli vračati nazaj proti Višarjam. Na varnem delu poti smo se malo ustavili, se odžejali in našemu dragemu Pavletu zapeli in čestitali za njegov že kar častitljivi rojstni dan. Po dobri uri zmerne hoje ter za ta čas kar precej vročem soncu smo prispeli nazaj do cerkvice Matere božje. Tu so nas pričakali nordijci in tudi na njihovih obrazih se je videlo zadovoljstvo. Tudi oni so dosegli svoj cilj. Bili so na Višarski planini, ki se nahaja pod Beraškim križem. S planine so imeli lep pogled na Kamnitega lovca, pa tudi na pobočje Višarij in Florjanko. Pred odhodom z Višarij smo zadovoljni naredili še skupinsko fotografijo in se počasi z gondolo odpravili nazaj v dolino v vas Žabnico. Tu sta nas že čakala avtobusa, ki sta nas zopet preko Trbiža, Rateč, Kranjske Gore odpeljala v vas Podbrezje do gostilne Slavka. Kot vedno je bilo tudi tokrat kosilo zelo dobro. Po kosilu, smo imeli še prijetno presenečenje za našo pridno pohodnico Marjeto Jovan. Podelili smo ji  priznanje za udeležbo na dvestotem pohodu. Na naslednji pohod, malo lažji, gremo pa na Janče. (VK, foto: AG)