Gozdovi so naše veliko naravno bogastvo, pa ne le lokalno, kajti s fotosintezo drevesa proizvajajo velike količine kisika, ki je osnova za naše življenje, pa tudi delovanje vseh motornih strojev z notranjim izgorevanjem. Vendar zaradi vremenskih nesreč in napadov podlubnika (lubadarja) slovenskim gozdovom slabo kaže. Žledolom leta 2014, 2015 in tudi 2016 pa napad podlubnikov je črna statistika. Konkretno, v 10 zaporednih mesecih do maja letos so gozdarji popisali dva milijona in pol kubičnih metrov pretežno smrekovega lesa, ki so ga napadli podlubniki in mu posek in najkasneje v 14 dneh odvoz iz gozda ne uidejo.
Zalega podlubnikov spet velika
Odkrivanje in sanacija sta pri pojavu podlubnikov skoraj sočasna, pojasnjujejo na Zavodu za gozdove Slovenije.
Letošnja zelo mila zima in visoke temperature ter suho poletno vreme botrujejo temu, da je preživela večina zalege pod lubjem. Napadi podlubnikov so sledili tudi žledolomu in napadli oslabela drevesa. To so strokovnjaki sicer pričakovali, a vseeno ne v tolikšnem obsegu. Večino okužb še vedno odkrijejo revirni gozdarji zavoda za gozdove, delno gre to pripisati odsotnosti lastnikov gozdov, delno pa napadov ne prepoznajo pravočasno, saj jih lahko določimo samo po črvini, ki izpada iz rovov, krošnja je takrat še zelena. Poleg lubadarja zavod sicer opozarja še na primere bolezni hrastov in jesenov, tudi kostanj močno ogroža kostanjeva šiškarica, ki jo povzroča osa šiškarica, ki je k nam prišla iz Kitajske leta 2005, zaradi podnebnih sprememb pa ji tu podnebje vse bolj ustreza ipd.
Na Postojnskem množična pogozdovanja
Na Postojnskem je bila škoda zaradi žledoloma največja. A nesreča je združila moči, saj so imeli aprila več akcij pogozdovanja. Osnovnošolci in prostovoljci iz javnih zavodov so skupaj posadili kar okoli 6.000 novih dreves. Najprej je gozdove tam sicer opustošil žledolom, lani pa so doživeli še najhujši napad podlubnikov v vsej zgodovini, odkar zavod za gozdove spremlja stanje v naravi. No, sreča je spet ta, da je v Postojni najmočnejša gozdarska šola v državi. Sicer se je v preteklih dveh letih posadilo že pol milijona sadik različnih vrst dreves. A na Zavodu za gozdove Slovenije ne bodo ponovili napake iz preteklosti, ko se je pogozdovalo monokulturno, torej najpogosteje samo smreko, saj se je to ob obeh katastrofah izkazalo kot velika napaka.
Za hlod gorskega javorja kar 12.300 evrov
Da je les lahko prava dragocenost, se je videlo na dražbi lesa v Slovenj Gradcu februarja letos, ko je najvišjo ceno znova dosegel gorski javor, iz katerega izdelujejo vrhunska glasbila in kakovosten furnir za prestižne avtomobile in jahte. Na dražbi je bilo razstavljenih kar 2.295 hlodov, večinoma iz Slovenije, pa tudi vseh sosednjih držav, ponudbe pa je letos oddalo petindvajset kupcev, ki so prihajali prav tako iz vseh sosednjih držav.
Dve leti po žledolomu sanirana polovica poškodovanega gozda
V dobrih dveh letih po žledolomu so posekali polovico poškodovanega drevja, sanacija po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije poteka po načrtih. Sanirali so preko 70 odstotkov poškodovanih iglavcev in okoli 40 odstotkov poškodovanih listavcev; sanacije so se bolj učinkovito lotili v državnih gozdovih, kjer je bil delež posekanih poškodovanih dreves ob koncu lanskega leta višji kot v zasebnih in občinskih gozdovih. Skupaj so posekali okoli 5 milijonov kubičnih metrov poškodovanega drevja.
Ocene škode še vedno držijo
ZGS ob tem poudarja, da vsega poškodovanega lesa ne bo mogoče spraviti iz gozda, predvsem zaradi nedostopnosti terena in razdrobljene lastniške strukture, ki ob slabi opremljenosti in usposobljenosti lastnikov gozdov dodatno ovira učinkovito sanacijo. Sicer ocene škode, ki jih je zavod predstavil dva meseca po žledolomu, še vedno držijo: škoda je ocenjena na 214 milijonov evrov, za posek pa so predvideli 9,3 milijona kubičnih metrov drevja.
Sebastjan Vehar
