Kaj pa takole: ste sodelavcu svojega šefa v službi poplačali pol miljona evrov njegovega kredita in na to pozabili?

Bi bilo to sploh mogoče? Če mene vprašate, ne. Se je to zgodilo? Če sledim zaslišanjem preiskovalne komisije o odgovornosti za največjo bančno luknjo v samostojni Sloveniji, bi bila to lahko običajna praksa v Probanki in Factor banki. Generalna izguba spomina vseh odgovornih v teh bankah je neverjetna. Čeprav so obračali milijone. In jih na koncu obrnili tako, da smo morali davkoplačevalci iz svojih žepov prispevati slabih 500 milijonov evrov.

Da boste vedeli, o čem govorim, samo krajši zapis zaslišanja Vere Mihatović, nadzornice in zadnje predsednice nadzornega sveta Factor banke, sicer pa finančnice ACH:

Anže Logar: Ste bila s Tomažem Ročnikom (bratom Romane Pajenk iz Probanke, op. AL) v kakšnem poslovnem odnosu? Ste kdaj jamčili za njega? Bili kot porok?

Vera Mihatović: V kakšnem smislu?

AL: Za kredit, ki ga je najel, recimo.

VM: Ne.

AL: Nikoli?

VM: /molk/

AL: Nikoli?

VM: Da bi jamčila?

AL: Saj veste, kaj je jamstvo. Ste mu kdaj dali osebno poroštvo?

VM: Tega se pa ne spomnim.

AL: No, se morda jaz spomnim? Pilon Center? Ste jamčili zanj?

VM: Tega se pa ne spomnim.

AL: Tudi se ne spomnite, da ste, recimo, pol milijona njegovega kredita poplačali vi?

VM: Ne.

AL: Ampak tu gre za velik znesek. Se ne spomnite?

VM: Tega se pa ne spomnim. Mogoče ...

In ob tem so mnogi povedali, da jih kriminalisti sploh še niso obiskali. Kaj pa, če bi ključne odgovorne takoj, ko bi ugotovili nepravilnosti, povabili na postajo, in vsakega posebej v sobi za zasliševanje spraševali toliko časa, dokler se komu od njih ne vrne spomin? In tisti, ki bi spregovoril prvi, bi v zameno dobil najblažjo kazen. Bi bilo to preveč pričakovati od organov pregona? Morda. V Sloveniji ...

Anže Logar, poslanec SDS