Malokomu je dano, da lahko vesel praznuje devetdeseti rojstni dan v krogu svojih najdražjih, a ne samo z njimi, tudi s svojimi sovaščani in s svojimi stanovskimi tovarišicami, ki jih druži posebna vez – umetnost bele niti. To pa je doživela Marijanca Yartz, ustanovna članica Klekljarskega društva Polhov Gradec in dolgoletna predsednica društva. Svoj jubilej je želela praznovati s sveto mašo. Tako so se v ponedeljek, 3. aprila (2023), na Prapročah, kjer slavljenka živi, v cerkvi sv. Jurija zbrali Marijančina družina, sovaščani in drugi, ki so s svojo prisotnostjo želeli pozdraviti slavljenko. Mašo je ob asistenci diakona Sama Športa daroval bolnišniški župnik Miro Šlibar. Po uvodnem šegavem nagovoru je v nadaljevanju maše jubilantki na čast spregovorila podpredsednica klekljarskega društva Tatjana Trontelj. Z njenim dovoljenjem podajamo del njenega nagovora:
/…/ Zame je gospa Marijanca svetel vzor krščanske ženske, pokončne Slovenke, umetnice po duši, Božjega otroka po srcu. Je moja velika vzornica; vzornica, kako gledati na svoje življenje in na življenje drugih, kako biti velikodušen in zvest, kako biti pravičen in pošten. Nenazadnje pa je moja učiteljica klekljanja, predsednica našega klekljarskega društva vse od ustanovitve in moja cenjena prijateljica. Čeprav se poznava že mnogo let, gospo Marijanco še vedno vikam, iz velikega spoštovanja do njene osebe, do tega, kar je in kar s svojim življenjem nenehno pričuje.
Gospa Marijanca je človek z velikimi darovi in s posebno usodo. Darove je sprejela kot obveznost in odgovornost. V mladosti je bila med prvimi članicami Prostovoljnega gasilskega društva Setnik - Praproče (ustanovljeno leta 1952), v zrelih letih ustanovna članica prvega klekljarskega društva v naši domovini (1996), v žlahtnem času svojega življenja prejemnica zlatega grba naše občine (2013) za izredno življenjsko delo. Doma je tukaj, na Prapročah, iz mežnarije, mežnarica je bila dolga leta tudi sama, je hči tesarja Janeza Božnarja iz Črnega Vrha, in matere Marije, roj. Trobec. Odraščala je v skromnosti, najmlajša od šestih otrok. Vojne grozote družine niso obšle, izgubila je očeta in dva brata. Leta 1964 se je poročila s Jackom Yartzem, ameriškim Slovencem, ki jo je spoznal med svojim obiskom pri sorodnikih. Šla je z njim v njegovo Minnesoto, vendar se je zaradi bolne matere kmalu vrnila domov. Tu vas vprašam, kaj to pove o njeni srčni dobroti in njeni plemeniti duši, da je komaj poročena pustila moža samega in šla negovat mater?
Potem je bilo več obiskov prek Atlantika in rodili so se trije otroci, dve hčerki in sin. Naposled se je Jack za stalno preselil na Praproče. Starejša hči Mirjam je po neverjetnem naključju našla soproga prav v tistem kraju v Ameriki, kot je svojega toliko let prej njena mati. »Bog se skrije za naključje, ko želi ostati anonimen,« pravi teolog Albert Schweitzer. Zdaj živita v Knoxvillu v Zvezni državi Tennessee. Nocoj je Mirjam s svojim možem Chuckom med nami. Prepričana sem, da je to, da je zbrana vsa njena družina, najlepše darilo za gospo Marijanco ob njenem visokem jubileju. Mlajša hči Brigita je imenitna jadralka. S svojim Bojanom je na eni sami vožnji na 12-metrski jadrnici prepotovala pol sveta. Sin Janez pa je z ženo Urško mamo osrečil s tremi vnuki in dvema vnukinjama. Vsi trije Marijančini otroci so veliko pomagali pri vzorni negi očeta Jacka, ki se je po dolgi bolezni poslovil decembra 2012.
Posebna ljubezen v Marijančinem življenju je glasba. Ni se ji izpolnila želja, da bi hodila v glasbeno šolo, a je bila skoraj samoukinja, vseeno s svojim naravnim glasbenim talentom voditeljica cerkvenih zborov in dolgoletna organistka v župnijski cerkvi.
Kot klekljarica slovi po svojem izjemnem mojstrstvu. V mladosti pa je bila ena zadnjih učenk v Državni čipkarski šoli Polhov Gradec. S svojimi čipkami je sodelovala na številnih razstavah doma in tudi v tujini. Gospa Marijanca je s kleklji ustvarila nešteto prelepih čipk, veliko jih je podarila, mnoge krasijo cerkvene prte, albe in mašne plašče. Le Bog ve, kolikokrat bi porabljen »cviren« za čipke obkrožil ekvator! S svojim neutrudnim pedagoškim žarom še vedno nadaljuje z mentorstvom in lastnim izpopolnjevanjem. Izjemen dosežek je bil, da je septembra 2020 zaključila zahteven program za odrasle klekljarice v Čipkarski šoli v Idriji. Kot najstarejša učenka ga je po šestih letih uspešno končala. Vprašam vas, kdo med nami bi se lotil tako dolgega šolanja po dopolnjenem 80. letu?
Ob praznovanju prejšnjega okroglega jubileja gospe Marijance je moj pokojni soprog povedal naslednje, kar velja še danes: “Velik človek največ dobrega naredi s svojim zgledom. Danes, v časih vrednotne krize, so ljudje dobesedno žejni zgledov poštenja, dobrosrčnosti in pravičnosti. Mnogi čutimo, da je ta žeja nekaj novega, znamenje časa, ki nakazuje prihodnje spremembe. Za gospo Marijanco velja v zvrhani meri, da s svojo modrostjo, upadajočimi željami, naraščajočo skromnostjo in nesebičnostjo spada v to vrsto sijajnih ljudi, vzornikov in vzornic.«
»Vem, da se nobena stvar ne zgodi brez Božje volje,« so modre besede gospe Marijance. Te modre besede bi nocojšnja slavljenka prav gotovo izrekla na naše vprašanje, kako gleda na svoje dolgo življenje.
Marijančin življenjski credo, naravnanost k ljubezni do lepega, ki je hkrati tudi dobro, pravično in pošteno in zaupanje v Božjo previdnost, sta nam lahko nenehen vzor in spodbuda v našem življenju. Marijanca verjame v moč molitve iz vere, verjame, da je molitev vedno uslišana. Ne vedno takoj in ne na način, ki je otipljiv in za katerega prosimo. /…/
Mašo je z mladostno glasbo dopolnjeval dekliški pevski zbor Vešče s kitaristko Ano Koprivec. Petje pa je bilo del prazničnega večera tudi v veselem druženju in pogostitvi v domači hiši po maši, ko je moški pevski zbor Briše slavljenki zapel več pesmi. Jelka Koprivec pa je obudila spomin svojega očeta, ki je opisal Marijančin doživljaj v bajerju v ljubljanskem Tivoliju.
Mlaj so postavili, ko se je nebo nad pomladno zelenimi praproškimi bregovi že večerilo. Na vrhu Praproč bo še dolgo oznanjal, da v vasi živi vzorna družinska mati in spretna klekljarica.
Za Klekljarsko društvo Polhov Gradec
Milka Bokal
