Ob letošnjem kulturnem prazniku smo učenci in učitelji pripravili tenkočutno prireditev, ki nas je popeljala v notranji svet mladega pesnika s Krasa. Že uvod je začrtal razpoloženje dneva: »Današnja prireditev nas bo popeljala v svet besed, misli, glasbe in sanj.« Rdeča nit prireditve je bil Srečko Kosovel, pesnik, ki je živel kratek čas, a je pustil globoko sled. Letos namreč mineva sto let od njegove smrti. Kosovel ni ostal zaprt med platnicami učbenikov, temveč je dihal skozi besede in mladostno ustvarjalnost. Voditelja sta ga občinstvu približala toplo in človeško, tudi z anekdoto iz njegovega otroštva, ko je boter ob njegovem rojstvu predlagal: »Dajmo mu slovensko ime, Srečko! Naj bo Srečko, da bo srečen!«
Prireditev je potekala v prijetnem vzdušju. Učenci so jo spremljali zbrano, kulturno in s spoštovanjem – kot da bi slutili, da se dotikajo nečesa, kar je večje od vsakdana. V programu so se zvrstili raznoliki nastopi, ki so Kosovela osvetlili z različnih strani: od glasbenih trenutkov, ko nas je kitara popeljala v svet občutkov, do ustvarjalnih interpretacij, ki so pokazale, da je poezija doma tudi tam, kjer je včasih ne pričakujemo. Eden lepših poudarkov prireditve je bil občutek, da so se v Kosovelovem svetu prepoznali prav mladi. Ko so zazvenele besede o tem, kako močno je verjel v prihodnost, se je razlegla misel, ki je delovala kot spodbuda navzočim: »To pomeni, da lahko tudi mladi ustvarimo nekaj res posebnega!«
Program je segal od kraške burje, ki so jo najmlajši oživili z domišljijo, do resnejših poudarkov – Kosovelovega časa, vojne in notranjih ran sveta. Spomnili smo se, da je pesnik »želel predramiti, da bi razmišljali, ne le poslušali«, in da je verjel v moč besede, ki ne olepšuje, temveč sprašuje. Poseben čar je prinesla tudi domišljijska pot s “časovnim strojem”, pa ustvarjalno prepletanje literature z naravoslovjem in matematiko, kjer so učenci Kosovelove misli prevedli v svoj, radoveden jezik.
Zaokrožitev s Prešernom je prireditev lepo umestila v širši praznični okvir, ob koncu pa je ostal občutek, da se je Kosovelova sporočilnost nežno usedla med poslušalce. Zaključek je bil preprost, a močan – in v njem je bilo slišati povabilo: »Njegove besede nas še danes učijo, da lahko tudi mladi vidimo daleč, razmišljamo pogumno in spreminjamo svet na bolje." Naj nas njegov svet besed in sanj spremlja tudi naprej. In še pomembneje… uresničujmo ga!
Nina Bagar in Katja Premrl