»Posvetimo letošnji kulturni dan za učence predmetne stopnje arhitektu Jožetu Plečniku!« smo bili enotni učitelji na enem od sestankov jezikoslovno-družboslovnega aktiva.

Leto 2022 je namreč  vlada  RS razglasila za Plečnikovo in Tartinijevo leto: mineva namreč 150 let od rojstva arhitekta Jožeta Plečnika ter 330 let od rojstva skladatelja in violinista Giuseppeja Tartinija, zato smo si uvod v »ta veseli dan kulture«, Prešernov dan, zamislili nekoliko drugače.

Rdečo nič kulturnega dne in prireditve ob kulturnem prazniku je vlekel slovenski arhitekt svetovne slave, ki so ga poznali kot širokega človeka, izostrenega pogleda za lepe oblike, ki jih je upodabljal v svojih delih in jim dajal svojstven značaj.

Zaradi svojega edinstvenega in celostnega pristopa k oblikovanju stavb in prostorov je postal tudi pomemben vzor in navdih za sodobno arhitekturno produkcijo po vsem svetu. Tudi za naše mlade literate, ki so z verzi gradili hiše različnih pesniških oblik in nam zaupali zanimive zgodbe za zaprtimi vrati.

Od zgodnje mladosti je Plečnik kazal veliko veselje do risanja, pod njegovimi prsti so plesali čopiči, ravnila, šestila in sestavili arhitekturni ples različnih načrtov.

Plečnik je vedno govoril: »Če hočem delati dobro arhitekturo, moram biti dober človek.«

Bil izjemno delaven in odgovoren, z enako zavzetostjo se je lotil velikih in najmanjših naročil. Vzel pa si je čas za redne sprehode. V sklopu prireditve smo se »sprehodili« po najbolj zanimivih poteh njegovega življenja.

Jože Plečnik je vsak svoj projekt začel s skico, zelo lepo je risal, zanj je bila skica, risba izpoved duše, izraz misli. Po njegovem prepričanju je moral arhitekt brezpogojno dobro risati.

Imel je neskončno domišljijo, njegove skice so bile umetnine, ljubil je umetnost, zanj je bila umetnina skrivnost.

Po prireditvi, v sklopu katere smo spoznali Plečnikovo življenje malo drugače, in sicer tiste zanimivosti o njegovem življenju, ki so ga naredile ne le arhitekta, ampak tudi človeka, so se učenci udeležili različnih raziskovalnih, ustvarjalnih in kulinaričnih delavnic. Izbor je bil res pester in zanimiv. Delavnice so mentorice in mentorji poimenovali takole: Arhitektura iz odpadne embalaže, Soba pobega – Plečnikov skrivni načrt, Plečnikova cula (preprosta peka iz Plečnikovih časov), Vezenje Plečnikovih detajlov, S Plečnikom po Polhovem Gradcu, Plečnikova sladkost (izdelava čokoladnih pralinejev), Plečnikova črkovna vrsta, Plečnikova sestavljanka …

Svoje izdelke so učenci razstavili na razstavi, ki krasi našo avlo. Nekaj utrinkov podajamo spodaj na fotografijah.

Ta dan so v šolski kuhinji kuharji poskrbeli, da je bila na šolskem jedilniku »Plečnikov jedilnik«. Za malico črn kruh s sirom, za kosilo zelenjavna enolončnica, ki jo je imel Plečnik menda zelo rad, posladkali pa smo se s kolačem s suhim sadjem in ribezovim sokom, ki ga je Plečnik oboževal.

Ta dan so imeli veliko dela tudi šolski novinarji, ki so poskrbeli za fotografsko gradivo, z vodji delavnic in učenci so izvedli tudi intervjuje, ki bodo predvajani v sklopu šolskega radia, prebrali pa si jih boste lahko v šolskem glasilu Brihtne glav`ce.

Ta dan smo preživeli zelo prešerno!

Urška Žagar, učiteljica slovenščine

Tehniški dan – urbana konstrukcija,  6. razred

17. 2. 2022 je na šoli OŠ Polhov Gradec potekal tehnični dan za 6. razred na temo »urbana konstrukcija«. Učenci so izdelovali različne mostove, daljnovode, žerjave, klopce, postelje, gugalnice, škripce …

Učiteljica Nastja Mihovec

Rišem načrt

Rišem načrt za svoje življenje.
Res je že pisan kot moje mišljenje.
A znova in znova vse prečrtavam,
saj res še ne vem, kam v življenju zatavam.

Takrat me prešine: Morda bom slikar!
A kmalu uvidim, da to ni moj dar.
Že spet vse prečrtam, pobrišem, popravim
in stotič že nove načrte pripravim.

Morda bom pisatelj – načrt si narišem,
a kaj ko le klavrne pravljice pišem.
Močno premišljujem, morda to ni zdravo,
a kaj ko ideja ne šine v glavo.

Morda pa odrastem v pravo zdravnico
ali frizerko, mogoče kraljico?
Res še ne vem, kam me pot bo vodila
in kakšno življenje si bom zgradila.

Ajda Janša, 7.b