V petek smo se po pouku z avtobusom odpeljali do Završnice. Avtobus nas je  odložil pri jezeru, nato pa smo se peš podali do Valvasorjevega doma. Pot je bila s soncem obsijana, srečali smo krave, prečkali mostiček … Do Valvasorja smo prispeli še dovolj zgodaj, da smo se pred večerjo lahko še poigrali v okolici doma. Po okusni večerji smo se razdelili po sobah, nato pa se po zabavnem večeru odpravili spat. Zjutraj nas je pričakal kraljevski zajtrk, po zajtrku smo imeli čas za urejanje sebe in sob. Nato pa smo se podali na dopoldanski potep. Odšli smo do dveh planin, še posebej všeč nam je bila meglena planina Stamare, kjer nas je prišla iz megle pozdravit čreda konj. Bilo je res pravljično. Nato smo se vrnili do doma, kjer nas je čakalo okusno kosilo. Po kosilu je bilo malo počitka in proste igre, nato pa nas je čakal pohod do Ajdne. Očaral nas je razgled z vrha, občudovali smo Blejsko jezero, reko Savo … Po pohodu smo zakurili ogenj, nabrali in našpičili palice ter si spekli hrenovke in klobase. Oskrbnik doma nam je pripravil še pomfri in imeli smo pravo planinsko pojedino. Po večerji je bilo še dovolj časa za igro, nato pa umivanje in spanje. Mlajši so zaspali prej, iz sob, kjer so spali malo starejši otroci, pa se je še nekaj časa slišalo tiho klepetanje. V nedeljo smo po zajtrku odšli na pohod pod Stol. Tudi iz tamkajšnje planine je bil prekrasen razgled na Gorenjsko. Dobre volje smo se vrnili do doma, kjer je bilo še dovolj energije za športne igre, nato pa kosilo. Po kosilu smo razglasili dve najlepše pospravljeni sobi, napisali razglednice za starše, nato pa pospravili in izpraznili sobe. Čakal nas je še zadnji pohod letošnjega tabora: spust v dolino do jezera pri Završnici. Tam so nas že čakali starši, ki smo jih bili zelo veseli.

Hvaležni smo Planinskemu društvu Blagajana, ki nam je omogočilo, da smo doživeli tako čudovite dni v objemu planin.

Lucija Peklaj