Že tradicionalno smo se z veseljem tudi letos priključili Tednu pisanja z roko, ki se je letos preimenoval kar v Mesec pisanja z roko.
Kot učitelji se zavedamo kako pomembno je pisanje z roko za razvoj in pismenost otrok. Prav tako pa opažamo, da učenci radi pišejo z roko in že mlajši učenci opazijo razliko med pisavo, ki jih ločuje in dela posebne kot njihovi karakterji. Letos so se z veseljem in šaljivostjo lotili teme, ki jih je res pritegnila.
Letošnji ambasadorji so bili humoristi Lucija Ćirović. Juš Miličinski, Boštjan Gorenc – Pižama, ki so že s svojimi zapisi in predstavitvijo nasmejali in pritegnili mlade pisce. Vsi se zavedamo pozitivnih učinkov nasmeha, smeha in krohota, ki se včasih kar ne neha. Če pa to dobro voljo združimo še s pisanjem, se v nas prebudi res neverjetno število dobrih občutkov in pozitivnih učinkov na naše telo.
Učenci v prvi triadi so se zabavali s šalami. Za domačo nalogo so morali povprašati starše, o zabavnih dogodivščinah. Z nalogo so se zabavali, spoznavali starše in se tudi povezovali z družinskimi člani, saj so nekateri prenesli nalogo tudi na stare starše, ki jim pisanje z roko prav tako pomaga trenirati možgane.
Učenci v višjih razredih so se posvetili receptom za lenarjenje in se igrali z abecedo. Zapisali so veliko domiselnih receptov in zabavnih napotkov v obliki zapisa ali stripa. S svojimi zapisi so nasmejali sošolce in učitelje, ki smo jih prebirali ter nam polepšali dan.
Naj velja dobro znan pregovor: »Nasmeh nas nič ne stane, a dela čudeže.«

Simona Mihalic