Šestošolci so se povzpeli na najbolj priljubljeno pohodniško točko Moravške doline ter bližnje okolice – Limbersko goro (773 m). Za vzpon na vrh so potrebovali uro in pol zmerne hoje. Na vrhu je pohodnike pričakalo precej vetrovno in hladno vreme, zato so se umaknili na malico v varno in toplo zavetje tamkajšnje gostilne. Po počitku in zasluženi malici se je tudi vreme izboljšalo in po poti navzdol jih je spremljajo idilično jesensko sončno vreme. Odlično vreme in energija v obliki sendvičev ter drugih bolj ali manj zdravih prigrizkov je dala učencem toliko moči, da je bila pot navzdol prehojena hitro in v razposajenem ozračju. (Vida Novak)
Učenci sedmih razredov so se podali na Lubnik (1025 m) nad Škofjo Loko. Po kratki vožnji so začeli svoj vzpon, ki ni bil prestrm. Po uri in pol so dosegli cilj. Vreme jim je bilo naklonjeno in lahko so resnično uživali v razgledu. Tako so lahko opazovali našo najvišjo goro in vse ostale vrhove v daljni okolici. Po okrepčilu in počitku je sledila pot nazaj. Pohod so končali brez nezgod in v veselem vzdušju, ki je trajalo še vso vožnjo do Dobrove. (Branko Bizjak)
Cilj osmošolcev je bil osvojiti Svetega Primoža in Svetega Petra nad Kamnikom (826m). Ti dve cerkvici, ki datirata v pozno 15. st., ležita na južnem pobočju Velike Planine. Pot so učenci začeli na parkirišču tovarne Kalcit v Stahovici. Vseskozi so hodili po urejeni makadamski poti, ki je zmerno vijugala skozi gozdno pobočje, tako da je primerna tudi za družinske izletne sprehode. Po dobri uri hoje so prispeli na cilj. Vreme jim ni bilo preveč naklonjeno. Bolj ko so se bližali vrhu, hladneje je bilo. Ko pa so vsi skupaj pomalicali, jih je vreme presenetilo s kratkotrajnimi plohami sodre. Ni kaj, na zadnji septembrski dan so bili zelo blizu zime. Ogledali so si še notranjost cerkve Sv. Primoža, ovekovečili vzpon s skupinsko fotografijo in jo mahnili nazaj. Pohod je minil v veselem vzdušju, učenci so se obnašali kot pravi pohodniki. (Branko Bizjak)
Učenci devetih razredov smo se podali na Ratitovec (1642 m). Pot je bila zelo strma in naporna. Hodili smo dobro uro in pol. Vreme nam ni bilo naklonjeno. Ko smo prišli na vrh, smo videli kočo, ki pa je bila zaprta. Hitro smo pomalicali in popili. S pospešenimi koraki smo se odpravili navzdol proti avtobusu, saj nas je pošteno zeblo. Na poti navzdol se je vreme nekoliko umirilo. (Tjaša Mrzlikar, 9. b)
