Ljubljana, 18. november – Nagrada Mirka Šubica je stanovska nagrada za življenjsko delo na področju konservatorsko-restavratorske stroke (muzeji, galerije, likovne akademije, zasebne restavratorske delavnice). Leta 2008 je nagrado ustanovilo Društvo restavratorjev Slovenije (Društvo DRS) z namenom, da bi konservatorsko-restavratorsko stroko še bolj predstavili javnosti in da bi za izjemne dosežke na strokovnem področju v konservatorsko-restavratorski stroki nagradili strokovnjake, ki pomagajo skrbeti za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Poleg nagrade za življenjsko delo podeljuje društvo tudi priznanja Mirka Šubica za enkratne izjemne dosežke in prispevke pri ohranjanju kulturne dediščine ter predstavljanju in popularizaciji konservatorsko-restavratorske stroke na Slovenskem in v tujini. 

Priznanje Mirka Šubica za leto 2019 je tako med drugim prejelo tudi Restavratorstvo Kavčič za konservatorsko-restavratorske posege na oltarjih in prižnici v podružnični cerkvi sv. Kancijana na Vrzdencu. Kot so zapisali v obrazložitvi, delavnica Restavratorstva Kavčič v zadnjih letih aktivno uvaja sodobne strokovne, tehnološke in estetske pristope na področju konserviranja-restavriranja lesene plastike. Ti temeljijo na ohranjanju izvirnih plasti umetnine in njenih poškodovanih sestavin ter na premišljeni, strokovno pretehtani umestitvi teh sestavin v končno estetsko celoto. Tak pristop omogoča strokovno podkovana ekipa, ki pokriva področje konservatorstva-restavratorstva, umetnostne zgodovine, rezbarstva in mizarstva. Pri delu in odločitvah sodeluje z umetnostnimi zgodovinarji in strokovnimi institucijami, svoja dela redno predstavlja in objavlja na strokovnih srečanjih in v strokovnih revijah, obenem pa ob izvedbah projektov organizira javne predstavitve, s čimer zavest o pomembnosti ohranjanja dediščine širi med naročnike in širšo laično javnost.

"V letih 2017 in 2018 je delavnica Restavratorstvo Kavčič izvedla obsežne in zahtevne konservatorsko-restavratorske posege na treh lesenih oltarjih in prižnici cerkve sv. Kancijana na Vrzdencu. Dela so potekala v sklopu večletne celovite obnove cerkvene notranjščine, med katero so bile obnovljene tudi stenske poslikave in tlaki. Ker je cerkvena oltarna oprema nastala v treh različnih obdobjih med koncem 17. in sredino 19. stoletja in je bila dvakrat delno obnovljena, se je porajalo vprašanje končne estetske prezentacije celote. Odločitev je bila sprejeta po temeljitih pregledih, raziskavah in razmislekih o zgodovinskem, tehnološkem in estetskem stanju ter kontekstu umetnin. Obravnava je potekala v sodelovanju z znanstvenim svetnikom in poznavalcem baročne umetnosti dr. Blažem Resmanom, z Zavodom za varstvo kulturne dediščine in naročnikom, župnijo Horjul. V sklopu podjetja so pri projektu sodelovali Franci Kavčič, Julijana Urbančič, Frančiška Oražem, Anita Cvetek in Alenka Kavčič ter kot zunanja sodelavca Anka Batič in Janez Demšar," so zapisali v društvu restavratorjev. 

Med pomembnimi vidiki projekta izpostavljajo maksimalno ohranjanje pozlate (prvotne in tudi sekundarne), čeprav je bila na več mestih v slabem stanju, ter iskanje čim manj destruktivnih metod za odstranjevanje sekundarnih preslikav in nečistoč, kar je preprečilo nove poškodbe na prvotni barvni plasti.
 

Gašper Tominc