V lepem sončnem jutru 15. septembra se nas je 39 pohodnikov DU Dobrova odpeljalo na naš 262 pohod. Pot nas je vodila preko Trojan, Letuša in Šoštanja, do Topolšice. Kljub obveznemu nošenju mask v avtobusu je vožnja minila v prijetnem vzdušju. Po dobri uri vožnje smo prispeli v Topolšico. Topolšica je znana po termah že iz 16. stoletja. Nad temi termami se je že navduševal ljubljanski škof Tomaž Hren. Prve kopalniške zgradbe teh naravnih term s termalno vodo 32 °C so bile postavljene že leta 1839. Topolšica je znana še po dogodku iz druge svetovne vojne, tu je namreč 9. maja 1945 nemški general Löhr podpisal delno kapitulacijo Nemcev.

Na parkirnem prostoru pred bolnišnico v Topolšici se je pričel naš pohod. Sprva je bila pot kar strma, a že po pol ure hoje smo prišli na lepo gozdno cesto, ki nas je vodila počasi navzgor proti našemu cilju. Pot nas je peljala mimo opuščene Draževnikove kmetije. Ostanki kmetije kažejo, da je v preteklosti bila to močna gorska kmetija, ki pa je žal propadla. Po nekaj minutah počitka smo pot nadaljevali rahlo navkreber do prvih vikendov, mimo kapelice, do kmetije Ravnikar. Že od daleč se vidi, da je to močna uspešna kmetija. Travniki so lepo pokošeni, kmetija ima veliko živine, pod nadstreškom pa je vsa sodobna mehanizacija, ki je potrebna za kmetovanje na nadmorski višini 800 m. Od Draževnikove kmetije naprej nas je pot vodila zopet malo bolj navkreber, do naslednje kmetije Ravs. Od tu je bil lep razgled na Šaleško dolino, Velenjsko jezero, Velenje in Šoštanj z medijsko odmevno termoelektrarno T-6. V ozadju na vzhodu sta bila vidna Paški Kozjak in Pohorje, na severu pa Uršlja gora. Še nekaj korakov je bilo potrebnih in prišli smo na najvišji vrh Topolšice – Lomek, 884 m. V kar pretoplem vremenu za ta letni čas smo si na cilju našega pohoda privoščili počitek za malico iz nahrbtnika. Po uri počitka smo se vrnili do kmetije Ravs, potem pa levo po bregu navzdol zavili v grapo proti Žlebnikovi domačiji, kjer nas je že čakal avtobus. Na Žlebnikovi domačiji smo si ogledali spominsko obeležje Karla Destovnika Kajuha. Na vratih Žlebnikove domačije je namreč pod streli orožnika Černeta 22. februarja 1944 padel 21-letni Karl Destovnik Kajuh, slovenski pesnik in narodni heroj.

Po kratkem počitku smo pot nadaljevali z avtobusom do gostišča »Pri Vidi« v Zavodnju. Tu so nas postregli s kosilom z upoštevanjem vseh navodil NIJZ. Zaključek pohoda je tako minil v prijetnem vzdušju. Med drugim smo tudi nazdravili eni od pohodnic za njenih okrogli 70 let. Pohodnico Marjano Mlakar pa smo presenetili s podelitvijo priznanja za njen stoti pohod.

Na poti domov smo razmišljali, kam bi šli na naslednji pohod. Žal, nismo mogli doreči ničesar zaradi še vedno nevarnosti okužbe s COVID-19.  Dogovorili smo se, da se bomo pravočasno obvestili preko spletne strani »dobrovčan« društva upokojencev Dobrova. V kolikor ne bo drugih možnosti in ne bo nevarnosti okužbe s COVID, pa bomo izvedli pohod v okolici Dobrove, tako kot smo ga izvedli 16. junija, ko smo šli na Gradišče in Žabo. 

Vodje pohodov