Pri obnovi fasade hiše na Pristavi, v kateri se je pred nekaj manj kot 225 leti rodil slavni slovenski pevoskladnik Gregor Rihar, se je pokazalo, da je Riharjeva stara spominska plošča že zelo dotrajana in potrebna obnove. Kulturno društvo Gregor Rihar, ki z različnimi kulturnimi dejavnostmi bogati kulturno življenje v Polhovem Gradcu, se je tako odločilo, da obnovi tablo in da očistiti bronasto Riharjevo glavo. Dali so narediti kopijo napisa na novi plošči, kipar Edo Dolinar, avtor Riharjeve glave, pa je kip prijazno očistil. 

Lično obnovljeno ploščo je po žegnanjski maši na Podrebri odgrnil in blagoslovil župnik Bogdan Oražem. Kratkemu kulturnemu programu, ki so ga oblikovali člani kulturnega društva, ki se ponaša z Riharjevim imenom, so prisluhnili številni farani in gostje, med njimi tudi župan Franc Setnikar, gospod Gregor Klančič, predsednik Slovenskega Cecilijinega društva, ki je kot Regens chori Ljubljanske stolnice na nek način Riharjev naslednik, kipar Edo Dolinar in lastniki Riharjeve rojstne hiše – družina Malinov. 

Slišali so nekatere lepe Riharjeve pesmi ter spomine oziroma zapiske iz leta 1896, ko so ob stoti obletnici rojstva Riharju v spomin na njegovi rojstni hiši postavili obeležje. O takratni slovesnosti se je v Cerkvenem glasbeniku takole razpisal duhovnik, potopisec in glasbenik Jože Lavtižar: "Pomenljiv naroden praznik je obhajala lepa župnija Polhograjska dne 25. avgusta. Spominjala se je stoletnice rojstva Gregorja Riharja. Kdo da je bil Gregor Rihar, menda ni treba omenjati, ker ga pozna vsa slovenska domovina iz njegovih napevov. (…) Cerkveni govor je imel č. gosp. kapelan Tomaž Rožnik o cerkvenem petju sploh in še posebej o delovanju Riharjevem v tej stroki. Govorov o cerkveni glasbi do sedaj še nismo slišali. Zato bilježimo in pozdravljamo to kot dobro sredstvo, da se tudi ljudstvo pouči o tem oziru. (…)" Pred hišo se je z izjemno lepim govorom Gregorju Riharju kot velikemu domoljubu takrat poklonil prof. Anton Kržič, ki je med drugim omenil, da so v njegovi mladosti v domačem družinskem krogu veselo prepevali Riharjeve pesmi in kako je bilo to navzoče povsod po Sloveniji. Kot je zapisal pokojni gospod Janez Močnik, je bilo pri Riharju izjemnega pomena tudi to, da je svoje skladbe v veliki meri pisal na slovenska besedila ter tako slovenskemu petju v tistem času pridobil ugled in prednost. 

Zato je pohvalno in hkrati vzorno, da Riharjevi rojaki skrbijo, da spomin nanj in na njegovo delo ostaja živ ter tudi preko spominskega obeležja, kot pravi Anton Kržič: "poznim rodovom oznanja slavo Riharjevo."

Nadja Prosen Verbič