Na sončno, sicer že precej hladno jesensko nedeljo smo se iz središča vasi povzpeli preko Pasje Ravni do Planine, naprej do Butajnove in v horjulsko dolino. Spremljalo nas je električno vozilo – za vsak primer, če se kaj neprijetnega zgodi, pa tudi zato, da so se nam lahko pridružili tisti, ki zaradi različnih razlogov niso mogli kolesariti. Nekajkrat smo se za kratek čas ustavili na razglednih točkah in uživali v razgledu.

Prvi daljši postanek je bil na Vrzdencu v ZOO parku Rožman. Gospodar Jože si je vzel debelo uro časa in nas popeljal med svoje živali, nam razložil od kje in zakaj jih je dobil. Vse imajo težko preteklost. Nekatere so prišle iz cirkusov, druge od ljudi, ki so se jih hoteli znebiti, tretje so bile odvzete neodgovornim lastnikom, Jože že vrsto let zgledno skrbi zanje. In zagnan kot je, bo to delal še v bodoče, kljub težavam in pogostemu nagajanju drugače mislečih.

Ker nas je že malo zeblo, smo se z veseljem zapodili v klanec proti Koreni. Na turistični kmetiji Pr Janš, smo se do konca pogreli s toplim čajem in občudovali horjulsko dolino in barje – povsem druga pokrajina v primerjavi s pogledom proti severu, kamor smo se potem odpravili. Skozi Les, mimo Prevalce in Grde doline v Sečo, do cerkve na Samatorici in navzdol na Pil in v Malo vodo. Na Brišah pr Bitenc nam je Vida postregla z odličnim kosilom. Poleg njene pridnosti in prijaznosti smo občudovali tudi njene kaktuse. Siti in nekoliko leni smo premagali še klanec čez Praproče in za boljšo motivacijo smo se dogovorili da izlet zaključimo v domačem bifeju. Bilo je lepo. In zato se prihodnje leto podamo na podobno raziskovanje bližnje okolice.

Marija Končan,TD Črni Vrh