Zavedati se moramo, da varna hrana ni nujno tudi zdrava, in obratno. Kar smo skrbno izbrali na policah piramide zdrave prehrane, moramo prav tako skrbno pripraviti, kar pomeni – pripraviti na zdrav način.

Zato velja:

• Kadarkoli je mogoče, uporabljajmo sveža živila.
• Dodajajmo čim manj maščob ter ohranjajmo vitamine in minerale!

Hranilne snovi v hrani se izgubljajo predvsem zaradi skladiščenja, transporta in toplotne obdelave. S toplotno obdelavo se povečujeta prebavljivost in užitnost, zmehčajo se mišična in celulozna vlakna, sproščajo se aromatične snovi ter uničijo škodljivi mikroorganizmi.

Med postopke toplotne obdelave štejemo kuhanje, dušenje, pečenje in praženje. Zelo pomembno je, da se držimo priporočil, ki veljajo za posamezno toplotno obdelavo.

Seveda pri hrani obstajajo tudi tveganja, možnosti zastrupitev. Živila, ki so občutljiva oz. predstavljajo možnost zastrupitve, so tista, ki vsebujejo veliko vode in beljakovin. Zato je pomembno, da hrano pravilno odtajamo in tudi pripravimo:

1. Zamrznjeno hrano večer pred uporabo vzamemo iz zamrzovalnika in jo položimo v hladilnik, kjer se bo pri nizkih temperaturah primerno odtalila do uporabe, ali pa jo položimo v mrzlo vodo. Hrane nikoli ne odtajamo pri sobni temperaturi ali v vroči vodi, saj bi tako povečali možnost razvoja bakterij, ki so preživele zamrzovanje.
2. Hrano, ki nam je ostala in jo nameravamo uporabiti naslednji dan, vedno ohladimo, preden jo postavimo v hladilnik. Pred jedjo pa jo vedno dobro pogrejemo (vsaj do 70 stopinj Celzija), da ubijemo potencialne bakterije, ki so se razvile.
3. Pri nakupu živil smo pozorni na embalažo (ali je nepoškodovana), na rok uporabe živil in živilske aditive. Več o aditivih lahko preberete v zloženki, ki jo je pripravila Zveza potrošnikov Slovenije, tj. brošura Aditivi v živilih.
4. Domača pridelava je seveda najboljša in hkrati ekološka.

Kot zanimivost pri nakupu živil naj omenimo, da je zaradi načina zamrzovanja zamrznjeni fižol iz trgovine bolj primeren kot suhi fižol. Vendar to ne velja za domače okolje, saj imamo doma zamrzovalnike, ki so namenjeni predvsem shranjevanju živil, in ob zamrzovanju nastanejo kristali. Zato je doma suhi fižol najboljši način shranjevanja, šele nato zamrzovanje.

Pri izbiri živil se je najbolje ravnati po ''zdravi pameti'', da torej kupujemo čim bolj osnovna živila, kot so meso, riž, krompir, sadje, zelenjava in navadni mlečni izdelki. Kolikor nam dovoljuje denarnica, tudi čim več sezonskih, ekoloških in lokalno pridelanih živil, saj so ta tudi zaradi krajših transportnih poti hranilno bogatejša.

V drugem delu delavnice so se udeleženci prelevili v prave kuharje in pripravili nekaj zdravih namazov, ki smo jih nato skupaj pokusili. Da pa tisti, ki ste delavnico zamudili, ne boste prikrajšani za recepte, vam jih kar posredujemo. Pa dober tek!

''Carski'' tunin namaz

Sestavine:

• pločevinka tunine (velika)
• 2 kuhani jajci
• 1 navaden jogurt
• 1 rdeča paprika
• 1 čebula
• 2–3 kisle kumarice
• žlica kaper
• mala pločevinka koruze
• sol
• malo mlete paprike
• po želji kakšen paradižnik

Postopek:

Tunino malo pretlačimo, preostale sestavine pa vsako posebej drobno nasekljamo (tako drobno, da še vedno zahrusta, ko ugriznemo). Vse skupaj premešamo in že je pripravljeno – če dodamo več jogurta, lahko zmes uporabimo tudi kot preliv za solato.

Tunin namaz z bučko

Sestavine:

• 500 g skute
• 4 pločevinke tunine v olivnem olju (po 80 g; če je tunina v rastlinskem olju, okus namaza ni tako dober)
• srednje velika mlada zelena bučka
• polovica limone ali cela limona (po okusu)
• sol, poper, sezamovo ali laneno seme po občutku

Postopek:

Zmešamo skuto in tunino ter dodamo neolupljeno nastrgano bučko, limonin sok in semena. Po okusu solimo in popramo.

Prekmurski namaz

Sestavine:

• 1/3 večjega pora
• 500 g puste skute
• jogurt
• jedilna žlica bučnega olja
• sol

Postopek:

Skuto pretlačimo. Por očistimo in drobno sesekljamo. V posodi zmešamo vse sestavine, pri tem pa jogurt dodajamo po občutku, da dobimo primerno, mazavo maso.

Solata z ajdovo kašo

Sestavine:

• 250 g ajdove kaše
• 150 g kuhane čičerike
• 300 g kumar
• sol
• limonin sok ali kis
• 2 žlici bučnega olja
• peteršilj ali drobnjak

Postopek:

Kašo skuhamo tako, da ostane čvrsta. Kumaro narežemo na kocke. Premešamo ohlajeno kašo, čičeriko in kumaro. Posolimo, popramo ter prelijemo s kisom in oljem. Premešamo, potresemo s sesekljanim peteršiljem ali drobnjakom. Nasvet: bučno olje lahko nadomestimo z olivnim ali sončničnim oljem.

Namaz iz leče in bučk

Sestavine:

• 150 g leče
• 60 dag bučk
• 2 stroka česna
• 4 žlice olivnega olja
• 1 limona
• drobnjak
• sol, poper

Postopek:

Lečo skuhamo in odcedimo. Bučke popražimo na olivnem olju. Obe sestavini zmešamo v električnem mešalniku in začinimo s preostalimi sestavinami.

Skutni namaz z zelenjavo

Sestavine (za 500 g namaza):

• 250 g sveže puste skute
• 1 zelena paprika
• 1 rumena paprika
• 2 paradižnika
• sesekljan strok česna
• nekaj kapljic olivnega olja
• nekaj kapljic balzamičnega kisa
• sol, poper, žajbelj, majaron

Postopek:

Pusto skuto najprej pretlačimo. Zelenjavo narežemo na majhne kocke, solimo in začinimo z začimbami ter pokapamo z olivnim oljem in balzamičnim kisom. Zmesi nato dodamo skuto in premešamo, da se sestavine dobro povežejo. Namažemo na pirin ali ovseni kruh in ponudimo. Odličen namaz za zajtrk ali malico.

Za sladkosnede – skutni namaz z marelicami in orehi

Sestavine (za 300 g namaza):

• 250 g sveže puste skute
• 50 g marelične marmelade
• 50 g suhih marelic
• 50 g nasekljanih orehov
• 3 žlice jogurta

Postopek:

Skuto pretlačimo. Marelice narežemo na kocke ali rezine in jih umešamo kot druge sestavine.