Lovska družina Šentjošt v letu 2024 praznuje pomemben mejnik – 70 let ustanovitve. Leta 1954 je skupina desetih strastnih lovcev pod vodstvom Franja Korbarja, pomembnega člana LD Horjul, kljub težkim političnim razmeram ustanovila novo lovsko družino v Šentjoštu. Korbar je bil znan lovski strokovnjak z Vrhnike in eden vodilnih mož v takratni Industriji usnja Vrhnika. Okrog sebe je zbral somišljenike, ki so skupaj ustanovili LD Šentjošt, in čeprav so vsi ustanovni člani že pokojni, njihova dediščina živi naprej. 
Lov v Šentjoštu pa se ni začel šele z ustanovitvijo lovske družine. Že pred prvo svetovno vojno je območje Šentjošta, Butajnove, Planine, Smrečja in Podlipe upravljal Vencelj Malavašič, ki je za prvega lovskega čuvaja imenoval Antona Mačka iz Šentjošta. Po prvi svetovni vojni je lovišče zakupil odvetnik dr. Kobal iz Ljubljane, v 30. letih pa so lovci iz Šentjošta lovišče upravljali sami. Tudi v težkih razmerah druge svetovne vojne so šentjoški lovci ohranjali ljubezen do narave in divjadi. 
Po vojni je lov na območju Šentjošta ponovno zaživel, uradno pa so lovci dobili svoje društvo leta 1954. Kljub številnim izzivom, vključno s političnimi pritiski in pomanjkanjem lastnih prostorov, so šentjoški lovci skozi leta gradili svojo identiteto. Pomemben mejnik je bil leta 1967, ko so s prostovoljnim delom začeli graditi svojo lovsko kočo, ki so jo slavnostno odprli leta 1973. Lovska družina se je v prihodnjih letih razvijala in krepila, leta 1980/81 so zgradili strelišče za glinaste golobe, proslavili številne jubileje, vključno s 25., 40., 50., 60. in zdaj 70. obletnico delovanja. 
Ob praznovanju 70-letnice so člani LD Šentjošt ponosno izpostavili svoje dosežke. Njihovo lovišče, ki obsega 2.560 hektarjev, sega v občine Dobrova - Polhov Gradec, Vrhnika in Horjul, lovijo pa predvsem srnjad, divje prašiče, kunce in lisice. Še posebej ponosni so na svojo zavezanost ohranjanju narave in sodelovanju z lokalnimi kmeti, saj z njimi uspešno sanirajo škodo, ki jo povzroča divjad.

Program proslave ob 70-letnici je bil bogat in pester. Dogodek, ki je potekal 8. septembra 2024, je povezoval Pavle Ravnohrib. Po uvodni pesmi slovenskih lovskih rogistov so sledili pozdravi uglednih gostov, med njimi Alojza Kovšce, predsednika Lovske zveze Slovenije, in župana občine Dobrova - Polhov Gradec, Jureta Dolinarja. Prisotni so bili tudi predstavniki sosednjih lovskih družin in lokalnih društev, kar je še dodatno poudarilo pomembnost dogodka za celotno skupnost. 
Ob tej priložnosti so podelili številna priznanja za lovske zasluge. Predsednik LZS Alojz Kovšca je izročil znake za lovske zasluge Tomažu Demšarju, Darji Dolinar, Viktorju Oblaku, Juriju Demšarju in Marku Sečniku, medtem ko so zlati znak prejeli Jure Šubic, Darko Slabe, Tugo Smrtnik, Viljem Sečnik in Marjan Merlak. Poleg tega so nekateri lovci prejeli red za lovske zasluge tretje stopnje: Marko Smrtnik, Bojan Završnik in Andrej Maček ml. 
Dogodek je zaznamovala tudi podelitev plaket sosednjim lovskim družinam za dolgoletno sodelovanje ter plakete za pomoč in sodelovanje, ki so jih podelili Lovski zvezi Slovenije, Zvezi lovskih družin Ljubljana, Lovsko kinološkemu društvu Ljubljana, OZUL Gorenjske in občini Dobrova - Polhov Gradec. 
Proslava je bila zaključena s pesmijo "Slovenec sem", nato pa je sledilo druženje ob zvokih ansambla Javor. Člani LD Šentjošt so s ponosom praznovali svojo dolgoletno tradicijo in ob tem izrazili željo, da bi tudi v prihodnje nadaljevali svoje poslanstvo v dobrobit narave, divjadi in skupnosti.

Manca Dolinar
Foto: LD Šentjošt