Direkcija Republike Slovenije za vode začenja z izvedbenimi aktivnostmi Projekta Gradaščica, katerega cilj je celovita ureditev porečja reke Gradaščice ter s tem bistveno izboljšanje poplavne varnosti na področju naseljenih območij jugozahodne Ljubljane, Dobrove, Razorov, Stranske vasi, Šujice in Polhovega Gradca. Projekt bo sofinanciran iz kohezijskega sklada Evropske unije in se bo izvajal po etapah. Pred začetkom aktivnosti na terenu so projekt kot celoto in konkretne projektne ureditve etape 1A, izdelane na podlagi sprejete Uredbe o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec, v četrtek, 6. oktobra 2016, v veliki sejni dvorani na Trgu Mladinskih brigad v Ljubljani predstavili zainteresiranim občankam in občanom četrtnih skupnosti Trnovo, Vič in Rožnik Mestne občine Ljubljana. Jugozahodni del Ljubljane, vključno z naselji ob Gradaščici in Horjulki, je zaradi goste poseljenosti in škodnega potenciala eno najbolj ogroženih poplavnih območij v Sloveniji. Vzrok za takšno poplavno ogroženost je premajhna prevodnost struge Malega grabna od izliva v Ljubljanico do Bokalškega jeza zaradi slabega vzdrževanja obstoječega odvodnega sistema, prekinitev koridorjev poplavnih vod proti Barju in Ljubljanici ter zmanjšanja poplavnih površin kot posledice širjenja urbanih območij.
Prisotne je uvodoma pozdravil gospod Robert Kus, vodja oddelka za zaščito in reševanje MOL, ki je poudaril, da čeprav gre za državno investicijo, MO Ljubljana vseskozi aktivno sodeluje z investitorjem, saj je želja vseh, da se projekt zaključi v predvidenih rokih. Mag. Suzana Stražar, direktorica urada za upravljanje z vodami Direkcije RS za vode, je uvodoma na kratko predstavila predviden potek celotnega projekta Gradaščica s časovnico poteka investicije. "Izdelana je projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je podlaga za pričetek aktivnosti v okviru etape 1A, in sicer se bo v teh dneh začela parcelacija zemljišč. Geometri bodo v naslednjih dneh na terenu začeli opravljati parcelacije. Projekt Gradaščica bo sofinanciran iz kohezijskega sklada Evropske znije, za kar se pripravlja dokumentacijo. Predinvesticijska vrednost projekta je bila ocenjena na 41 milijonov evrov. Do pomladi leta 2017 načrtujemo zaključek odkupa zemljišč, vse etape projekta pa bodo zaključene in predane namenu do leta 2023," je prisotnim pojasnila mag. Suzana Stražar.
Konkretne projektne rešitve je prisotnim natančno predstavil in pojasnil mag. Rok Fazarinc, glavni projektant projekta Gradaščica. Etapa 1A bo zajemala regulacijo Malega grabna z vsemi objekti in pripadajočimi ureditvami do Bokalškega jeza, razbremenilnik 6a z vsemi pripadajočimi ureditvami, ureditve na področju Gradaščice in Kozarij, spremljajoče ureditve, ki pomenijo odstranitve objektov, ter krajinsko-arhitekturne ureditve, prestavitve in ureditve objektov gospodarske javne infrastrukture in okoljevarstvene ukrepe. Na območju Kozarij, severno od Ceste Dolomitskega odreda, bodo postavljeni visokovodni zidovi in nasipi. Višinsko je zgornji rob ureditve določen s funkcionalnostjo in potekom regionalne ceste Ljubljana–Dobrova. Vzporedno z izvedbo protipoplavnih ukrepov bo zagotovljen odtok notranjih in meteornih vod. Za zaustavitev poplavnega toka proti Kosovem polju je predvidena gradnja prečnega nasipa na območju Poti čez gmajno, ki poteka prečno na poplavni tok in ga preusmerja proti prepustu pod Cesto Dolomitskega odreda in nazaj v strugo Horjulke. S to preusmeritvijo se bo sicer povečala hidravlična obremenitev Kozarij, kar pa je upoštevano pri načrtovanju ukrepov za varovanje Kozarij pred visokimi vodami. Na območju Malega grabna je načrtovana izvedba obsežnih ureditev, ki vključujejo protipoplavne nasipe ter visokovodne in obrežne zidove ter pripadajoče ureditve v in ob strugi Malega grabna. Ob tem se bodo za zagotovitev optimalnega delovanja načrtovanih ureditev zamenjale tri premostitve: most na Opekarski cesti ter brvi pri Mokriški cesti in na Dolgem mostu. V dolžini 1600 m bo po trasi obcestnega jarka ob južni ljubljanski obvoznici zgrajen razbremenilnik 6a, ki se bo na območju bencinskega servisa Barje odmaknil od obvoznice in se izlil v Curnovec. Na območju obrežnih zidov se bodo v skalno teraso ob dno vgradila ribja skrivališča, predvsem na konkavnih straneh pa se bodo vložile skale, ki ustvarijo tolmune.
"Ko bodo izvedene vse ureditve in ukrepi v okviru etape 1A projekta Gradaščica, bo protipoplavna varnost jugozahodnega dela Ljubljane izboljšana do te mere, da tudi v primeru poplav, kakršne so se zgodile leta 2010 in 2014, poseljena urbana področja ne bi bila poplavljena," je ob zaključku predstavitve poudaril glavni projektant mag. Rok Fazarinc. Vodja geodetov, gospod Matija Führer, je prisotnim pojasnil pravne podlage in način parcelacije. Pri tem je posebej poudaril, da meritve ne predstavljajo posega v lastništvo parcel, lastnike pa bodo v prihodnjih dneh tudi posamično vabili na predstavitev poteka aktivnosti na terenu. Javne predstavitve projektnih rešitev v okviru etap 1B in 2 projekta Gradaščica bo Direkcija RS za vode organizirala, preden bodo začele potekati prve izvedbene aktivnosti na terenu.
O projektu Gradaščica
Cilj projekta Gradaščica, ki ga izvaja Direkcija Republike Slovenije za vode in je sofinanciran s kohezijskimi sredstvi Evropske unije, je celovita ureditev porečja reke Gradaščice ter s tem bistveno izboljšanje poplavne varnosti na področju naseljenih območij jugozahodne Ljubljane, Dobrove, Razorov, Stranske vasi, Šujice in Polhovega Gradca. Z namenom doseganja poplavne varnosti na teh območjih bo Direkcija RS za vode v sklopu projekta izpeljala regulacijo vodotoka Mali graben in uredila porečje Gradaščice s Horjulko, Ostrožnikom, Božno in Malo vodo ter vsemi objekti in pripadajočimi ureditvami krajine.
