Logo MojaObčina.si
JUTRI
19°C
7°C
SOB.
23°C
7°C
Oceni objavo

Demografski izzivi občine Dobrova - Polhov Gradec

Neža Kovač, Maruša Krivic in Ivana Oblak, učenke 9. b OŠ Polhov Gradec so na 57. srečanju mladih raziskovalcev Slovenije 15. 5. 2023 z raziskovalno nalogo Demografski izzivi občine Dobrova - Polhov Gradec osvojile zlato priznanje.
V nalogi smo raziskali prebivalstvene značilnosti naselij naše občine ter primerjali demografske značilnosti občine Dobrova - Polhov Gradec z demografskimi značilnostmi in trendi Slovenije, Ljubljane in izbranimi sosednjimi občinami. Demografska vprašanja so aktualna tako v državi kot v občini. Problem staranja prebivalstva je tudi za našo prihodnost zanimiv, ker bo v marsičem vplival na naše življenje.

Z raziskavo smo prišli do naslednjih zaključkov

V občini je leta 2022 živelo 7844 prebivalcev, leta 2002 pa 6691. To pomeni, da se je število občanov v zadnjih dveh desetletjih povečalo za 1153 ali za 17 %. Za večino naselij v ravninskem delu občine velja, da je število prebivalstva vseskozi naraščalo. Za naselja v hribovitem delu občine velja, da se je število ljudi zmanjševalo v obdobju med letoma 1961 in 1991, potem pa je ponovno začelo naraščati. Tako da ni zaznati velikih razlik med letom 1961 in letom 2022, kar je posledica večje rodnosti in zato večjega naravnega prirastka ter zmanjšanih izselitev.

Naravni prirastek je tudi v zadnjih letih pozitiven in je občutno višji kot v Sloveniji. Naravni prirast na 1000 prebivalcev v občini je leta 2021 znašal 3,3 (v Sloveniji –2,0). Selitveni prirast je še vedno negativen, kar pomeni, da se več ljudi iz občine izseli kot priseli. Za Slovenijo velja, da je selitveni prirast rahlo pozitiven.

V občini je vidna razlika med južnim in vzhodnim ravninskim delom občine, kjer so strnjena naselja z večjim številom prebivalstva, ter med severnim in zahodnim hribovitim delom občine, kjer so naselja z manjšim številom prebivalstva. V ravninskih naseljih živi veliko več ljudi kot v hribovitih. Naravni prirastek je malo večji v ravninskem delu občine kot v hribovitem. Izstopata predvsem naselji Gabrje in Brezje, ki imata višji naravni prirastek kot ostala naselja. V hribovitem delu pa imajo naselja podoben pozitiven naravni prirastek.

Selitveni prirast je v hribovitih delih občine negativen, v ravninskem delu pa je večinoma pozitiven, kar pomeni, da se več ljudi priseli kot izseli. To je najbolj opazno v naseljih, ki so bližje Dobrovi in posledično tudi Ljubljani. Rast prebivalstva v največjih naseljih Dobrova in Polhov Gradec ni izrazita, veliko bolj izrazita je v nekaterih naseljih, kjer so zrasle soseske novih stanovanjskih hiš priseljencev od drugod (Hruševo, Podsmreka, Šujica, Srednja vas, Podreber, Gabrje).

Povprečna starost je v hribovitih naseljih nižja kot v ravninskih. To je posledica nadpovprečnega naravnega prirastka. Povprečna starost prebivalstva naše občine je kar za 2,4 leta nižja kot v Sloveniji, kar pomeni, da je proces staranja prebivalstva počasnejši kot v večini Slovenije. Povprečna starost občanov je bila leta 2022 41,3 leta in je tako precej nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (43,7 leta).

Indeks staranja (vrednost, ki izraža razmerje med številom oseb, starih 65 let ali več, in številom oseb, mlajših od 15 let) je v hribovitem delu občine nižji od indeksa staranja v naseljih ravninskega dela občine. Med prebivalci občine je bilo število najmlajših (kar je značilnost le redkih slovenskih občin) skoraj enako kot število najstarejših, saj je na 100 oseb, starih od 0 do 14 let, prebivalo 101,8 oseb, starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja v naši občini nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 137,1). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev občine dviga v povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji. Manjši indeks pomeni bolj ugodno starostno strukturo prebivalstva.

Iz analize intervjuja z županom, s predsedniki društev upokojencev ter spletnega vprašalnika izhaja, da v občini delujejo različne organizacije in službe, katerih skrb so starostniki. Starostniki, ki so še mobilni, se povezujejo v različna društva, humanitarne in druge nevladne organizacije. Največji problem predstavljajo odročni kraji, kjer starostniki nimajo možnosti prevoza. To naj bi v veliki meri rešili z uveljavljanjem prostovoljnih prevozov v okviru projekta Prostofer. Pomembno oskrbno in socialno vlogo opravlja patronažna služba ter izvajalci pomoči na domu. Obstajajo tudi projekti medgeneracijskega povezovanja med otroci vrtcev in osnovnih šol ter upokojenci. Občina načrtuje tudi gradnjo medgeneracijskega centra, zainteresirana je za izgradnjo doma starostnikov.

Iz analize intervjujev in anket ter iz znanj, pridobljenih iz različnih raziskav, smo izdelali t. i. SWOT analizo za našo občino ter oblikovali predloge občini, kako se soočiti in reševati demografske probleme, povezane s staranjem prebivalstva, ki bo, kljub trenutno še ugodni demografski sliki, zajelo tudi našo občino in predstavlja velik izziv z vidika demografije občine. Predlogi anketirancev se nanašajo na mlade (npr. spodbujanje rojstev in različne pomoči družinam) ter na starejše (npr. dnevno varstvo starejših in stanovanjske skupnosti starostnikov, pomoč starejšim na domu, prostovoljni prevozi starejših, medgeneracijsko sodelovanje, različne dejavnosti za krepitev zdravja in duha).

Večina vprašanih si želi, da bi občina ostala čim bolj avtentična, ne želijo si pospešenega razvoja gospodarskih dejavnosti in priseljevanja ljudi. Ljudje si želijo boljšo osnovno infrastrukturo ter trajnostno in okoljsko odgovorno gospodarjenje in življenje.


Neža Kovač, Maruša Krivic, Ivana Oblak, 9. b


Barbara Trnovec, mentorica


Oglejte si tudi