Zbirateljstvo je dejavnost, ki presega zgolj strnitev predmetov – pomeni ozaveščeno izbiro, ohranjanje in interpretacijo predmetov, ki vsebujejo zgodbe, spomine in povezave z življenjem ljudi, tehnološkim in družbenim razvojem. Zbirka je v svojem bistvu arhiv konkretnega – orodja, stroji, naprave, kmetijski pripomočki, pisarniška oprema, preprosti vsakdanji predmeti – vendar skozi njih zbiratelj ali institucija razkriva širši kontekst: kako so ljudje delali, kako so komunicirali, kakšno tehnologijo so imeli, kakšne so bile obrti in kakšen je bil način življenja. Zbirateljstvo tako deluje kot most med preteklostjo in sedanjostjo, omogoča razumevanje sprememb in hkrati ohranja materiale, ki jih sicer razmere pogosto pustijo pozabljene.
V občini imamo kar dve zbirki, ki se prvotno nanašata na poštarski poklic. Prva je v zasebnem objektu Šentjoščana Lojzeta Oblaka, ki z veseljem gosti različne skupine in posameznike, ki bi želeli na ogled njegove zbirke. Poleg tega pa tudi v Polhograjski graščini ponujajo zbirko na temo pošte in telekomunikacije.

Lojze Oblak – Šentjošt

V krajevni skupnosti Šentjošt deluje Lojze Oblak, rojen 1945, nekdanji poštar, ki je svojo zbirateljsko pot spletel prav ob stiku z ljudmi. Njegova zbirka z naslovom Od jutra do večeraoziroma Od rojstva do smrti šteje več kot 1.500 predmetov.
Začetki zbiranja segajo daleč nazaj med njegove pogovore s starejšimi, ko je kot poštar raznašal pošto po različnih vaseh. Ti pogovori so mu razkrili, kako bogata je zgodba, skrita v predalih, na podstrešjih, v starih orodjih in napravah. Tako je začel zbirati: orodja starih obrti (kolarska miza, sedlarski pripomočki …), kmečke pripomočke (preše, sode, sani ...), stare pisalne stroje, celo stol za klanje prašiča in še mnogo več.
Posebno mesto v njegovi zbirki zasedajo predmeti, povezani s pošto: stara poštarska uniforma, prvo potrdilo o sprejemu priporočene pošiljke, poštni nabiralniki, blagajna iz avstro-ogrskih časov in telefon, ki je bil v uporabi na pošti v Horjulu.
Občina in strokovnjaki so njegovo zbirko razpoznali kot pomembno. Poleg tega so si zbirko ogledali tudi že mnogi domačini in osnovnošolci. Strokovnjaki Slovenskega etnološkega društva pa so potrdili, da je zbirka izjemno dragocena. Njegovo delo torej ni le hobi v ozkem smislu, ampak prispevek k lokalni kulturni dediščini.

Muzej pošte in telekomunikacij v Polhograjski graščini

V graščini v Polhovem Gradcu kot del Tehniškega muzeja Slovenije (TMS) deluje Muzej pošte in telekomunikacij – institucija, ki je zbirateljstvo tehnološke in komunikacijske preteklosti vzela kot svoje poslanstvo.
Ideja za zbirko poštno-telegrafskih in telefonskih eksponatov sega v sredino 50. let 20. stoletja. TMS je že takrat predlagal oddelek za pošto, telegraf in telefon. Leta 1982 je bil oddelek ustanovljen v Loškem muzeju v Škofji Loki, kasneje pa leta 2008 preseljen v Polhov Gradec. Preselitev je za lokalno skupnost pomenila, da se je pomembna zbirka vrnila v kraj. V zbirki Zgodovina pošte imajo med drugim poštni rog, ki je bil nekoč v lasti družine Tomšič iz Polhovega Gradca, ki je imela od leta 1869 zakupljeno pošto v kraju.
Muzej je razdeljen na stalne razstave, med katerimi sta glavni: Zgodovina pošte in Zgodovina telekomunikacij. V Zgodovini pošte so prikazane makete poštnih vozov, rekonstrukcije poštnih uradov, uniforme poštarjev iz različnih obdobij, vozila (kočija, kolo, moped) in filmi/animacije o pošti. V Zgodovini telekomunikacij so stari telefoni, teleprinterji, naprave za prenos sporočil in telefonske centrale (ročna, avtomatska). Poseben poudarek je na telefonistkah in telegrafistkah – ker je razvoj telekomunikacij ustvaril nova delovna mesta, pogosto so jih opravljale ženske.
Poleg tega muzej vključuje otroški kotiček, imenovan Živin kotiček, kjer otroci skozi igro in delavnice (npr. izdelovanje poštnega roga, poštne kape, žigov) spoznavajo zgodovino.
Muzejska zbirka je primer institucionaliziranega zbirateljstva – predmeti so sistematično postavljeni, ohranjeni in predstavljeni javnosti. Za lokalno skupnost pomeni možnost, da dediščina komunikacijskega in poštnega sistema – ki je sicer bolj tehnična – postane del kulturnega spomina kraja. Prav tako muzej prispeva k turistični in izobraževalni ponudbi občine.
Za občino Dobrova - Polhov Gradec je ta muzej ena od pomembnih kulturnih točk: ne le kot razstava, temveč kot prostor, kjer se zbirateljske vrednote konkretno uresničujejo – zbirke, predmeti in zgodbe pridobivajo javni značaj.
Poleg dveh primerov obstajajo tudi manjše zbirke v občini. Na primer, v obnovljeni pralnici grajskega parka v Polhovem Gradcu je bila predstavljena zbirka predmetov iz kmetijske, tekstilne in gozdarske dejavnosti: kolovrat, komat, šivalni stroj, predmeti povezani s smolarstvom in drugo.

Izzivi pri zbirateljstvu

Zbirateljstvo, še posebej v manjših skupnostih, se srečuje z več izzivi: finančno podporo (ohranjanje, izboljšanje zbirk), prostor za shranjevanje in razstavljanje, strokovno delo, dostopnost za javnost, vključenost mladih.
Institucionalni muzej ima prednost sistema in podpore, vendar pa mora ohraniti zanimanje javnosti, posodobiti razstave, jih preurejati v koraku s časom, povezovati se z izobraževalnimi programi in sodelovati z lokalno skupnostjo, da zbirke ne ostanejo zaklenjene za redke obiskovalce.

Zaključek

Zbirateljstvo v občini Dobrova - Polhov Gradec je dejavnost, ki prispeva k ohranjanju kulture, tehnologije, vsakovrstnih pripomočkov in načinov življenja.

M. D.

Vir: Tehniški muzej Slovenije, mojaobcina.si

Foto: Jure Žitko