Logo MojaObčina.si
DANES
12°C
8°C
JUTRI
19°C
7°C
Oceni objavo

Slovar zvonjenja in pritrkavanja

Glas zvonov je ena od značilnosti naše slovenske verske kulture. Še več, glas zvonov je preprosto del naše kulturne dediščine, del naše kulturne krajine, je tudi značilen zvočni izraz naše dežele, Slovenije. Še posebej pa je slovesno pritrkavanje, ko se ob praznikih zvonovi razžive pod rokami pritrkovalcev. K sreči je ljudi, tudi mladih, ki se s tovrstno »glasbo« ukvarjajo, znova več, tako da se ni bati, da bi ta običaj in pomemben del tradicije ugasnil.

Gotovo bo k ohranjanju te značilne kulturne in verske dediščine prispeval tudi Slovar zvonjenja in pritrkavanja, ki je konec lanskega leta izšel pri Založbi ZRC, ZRC SAZU; izdajatelj je Glasbenonarodopisni inštitut, soizdajatelj pa Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Slovar, ki so ga sestavili Mojca Kovačič, Matjaž Ambrožič, Tomaž Klopčič in Milka Bokal, ki je tudi urednica, je v prvi meri namenjen strokovnjakom – vsem, ki se z zvonjenjem ukvarjajo po glasbeni ali drugi plati (če zapišemo, kar je navedeno v slovaropisnem uvodu, gre za »enojezični razlagalni terminološki slovar etnomuzikološke in antropološke stroke«). A brez skrbi! Nenazadnje je zvonjenje, ta »pesem naše dežele«, povezana s številnimi dejavnostmi – od ulivanja zvonov preko obredov obešanja in blagoslovitve zvonov do samega zvonjenja in pritrkavanja, ki so nam vsem dokaj blizu. Z zvonjenjem je povezana tudi muzikološka znanost, z njim so povezani številni običaji, zvonovi so nekoč določali čas in ravnanje ljudi. Bitje cerkvene ure je vsem sporočalo pravi čas, naznanjalo (z angelovim češčenjem) jutro, poldne in večer, ko je zvonilo delopust v soboto popoldne, so ljudje odložili delo, bitje hude ure je svarilo pred prihajajočim neurjem ali zgolj obveščalo o požaru, ki je izbruhnil. Še danes »mrliču zvoni« in poznavalci brž vedo, ali je umrl otrok, ženska ali moški. Seveda pa smo vsi najbolj veseli prazničnega zvonjenja, pritrkovanja pred prazniki ali med prazničnimi obredi, posebej ob žegnanjih, procesijah ipd. Kako se potem ne bi v zgodovini nabrala množica gesel, povezanih z zvonjenjem. Avtorji slovarja so našteli kar 1035 iztočnic, povečana količina izrazov je tudi zaradi narečij in bogastva slovenskega jezika s tega področja. Slovar s fotografijami in uvodnimi skicami (avtor Drago Bokal starejši) tudi laiku pojasni, kaj je kaj pri zvonu, v besedilnem delu pa bo vsakdo našel z zvonjenjem povezane izraze, tudi take, ki so morda že utonili v pozabo. Vse je lepo razloženo, seveda pa je marsikaj na bolj strokovni ravni, torej zahteva poznavalca s tega področja. Pohvalno je, da so v knjigi tudi angleški izrazi, na koncu pa je vse povzeto še v angleško-slovenskem delu. Škoda le, da ni še nemških ustreznic, saj smo z nemško govorečim območjem kulturno in zgodovinsko verjetno tudi jezikovno na področju zvonjenja bolje povezani. Kdor bo torej v roke vzel ta zanimivi slovar, bo vedel, kam je obešen kembelj, kaj sta uho in korenina zvona, kaj je jarem in kaj gonilni drog, spoznal pa bo tudi nekaj izrazov, ki so povezani z današnjim električnim zvonjenjem. Vsekakor bogat nabor besed in izrazov!

Ob Planinskem terminološkem slovarju, Slovenskem smučarskem slovarju, Malem klekljarskem slovarju, Čebelarskem terminološkem slovarju (vsi izdani pri isti Založbi ZRC, ZRC SAZU, pri zadnjih treh je sodelovala Milka Bokal) se gradi tudi besedilna dediščina, povezana s tipičnimi slovenskimi značilnostmi in tradicijo. Želim, da bi tudi Slovar zvonjenja in pritrkavanja pripomogel k ohranjanju dediščine zvonjenja in da bi nas ta stoletna značilnost naše kulture razveseljevala še dolgo. Zaslišati lepo, uglašeno zvonjenje, ob urah in praznikih, kot so jih bili navajeni že naši dedje, je gotovo nekaj lepega, je svojevrstna glasba, je umetnost.


Marjan Bradeško

Oglejte si tudi