3. februar, Kulturna dvorana, Dobrova – Na letošnji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku smo namenili poseben prostor pomembnim ustvarjalcem, ki so močno povezani z našimi kraji. Spomnili smo se njihovih prispevkov na kulturnem področju, zraven so se predstavile sekcije KUD Dobrova in vse skupaj je Rufin Mulej povezal v prisrčen dogodek.
V Brezju pri Dobrovi je lep del svojega življenja preživela Neža Maurer, slovenska pesnica, pisateljica, novinarka, urednica in prevajalka. Rojena je bila leta 1930 pri Polzeli. S svojim delom, zlasti poezijo pa je pustila neizbrisen pečat v slovenskem literarnem prostoru, v katerem je prisotna že več kot šestdeset let. Mednje spada prek dvajset pesniških zbirk za odrasle in ravno toliko za otroke, številne otroške pesmi (okrog 450) so doživele uglasbitev, prav tako pa piše tudi prozna dela za odrasle in otroke. Več kot osemdeset njenih otroških iger in oddaj je bilo predvajanih po radiu. Je prejemnica številnih nagrad in častna občanka mesta Polzela, kjer je bila rojena in mesta Škofje Loke, kjer biva in pri zavidljivih 93 letih še vedno ustvarja v večeru svojega življenja. Lutkovna skupina nam je s pomočjo lutk predstavila dve njeni pesmi.
Naši kraji so poznani po pisateljici Minki Krvina. Rodila se je leta 1929 v revni bajtarski družini, ki je stanovala v bakovški štali v Stranski vasi pri Dobrovi nad Bokalškim vrhom. Na poti do znanja ji je veliko pomagala učiteljica Marija Koritzky, ki jo je ves čas spodbujala in ji večkrat priskrbela hrano, obleke in šolske potrebščine. Minkino šolanje se je zaradi italijanske okupacije na silo končalo v osmem razredu osnovne šole. Zelo si je želela, da bi nadaljevala šolanje in postala učiteljica, vendar se ji ta želja ni izpolnila. Primožila se je na velik grunt, kjer je bila deležna stalnih očitkov in zaničevanja zaradi svojega bajtarskega porekla. Ko sta se z možem Francem preselila na opustelo zemljo v Brezju pri Dobrovi, so bili njuni začetki zaradi pomanjkanja osnovnih življenjskih potrebščin in kmetijskega orodja zelo težki. Preko dneva ni bilo dosti časa, zato je pisala tudi sredi noči. Udeleževala se je številnih družabnih dogodkov, na primer literarnih večerov in različnih srečanj kmečkih žena. Rada je pela in bila je članica pevskega zbora KUD Dobrova. Prizadevala si je za osvetlitev kmečke problematike, večjo enakopravnost kmečkih žena ter pravice delavcev. Nasprotovala je pozidavi kmetijskih zemljišč. S pesnico Nežo Maurer sta bili petindvajset let sovaščanki v Brezju pri Dobrovi in vse do Minkine smrti l. 2002 najtesnejši prijateljici. Manca iz mladinske gledališke skupine nam je prebrala odlomek iz ene njenih povesti.
Tretji pomemben kulturni ustvarjalec našega kraja je Emil Adamič, znan slovenski skladatelj, dirigent, publicist in kritik, ki se je rodil na božič leta 1877 na Dobrovi pri Ljubljani. Adamič je bil izjemno plodovit skladatelj, avtor več kot 1000 glasbenih del, večinoma zborovskih. Po njem se že od leta 1925 imenuje učiteljski pevski zbor Slovenije. Emil je bil stric skladatelja Bojana Adamiča in njegova rojstna hiša se nahaja tu, kjer je bil pred leti frizerski salon Anica, zdaj pa že več let gostuje Aljaž bar. Današnji kulturni poustvarjalci zato radi rečejo, da grejo na kavo v hram kulture. Emil Adamič je igral violino, občasno orglal in vodil domači pevski zbor. Kot študent je prijateljeval z Ivanom Cankarjem in Josipom Murnom Aleksandrovom. Adamič je bil vse življenje učitelj in je veljal za izvrstnega in predanega pedagoga. Velja za enega največjih zborovskih skladateljev v slovenski glasbeni zgodovini ter za pobudnika slovenske otroške in mladinske zborovske glasbe. Domači glasbeni šoli zato ni bilo težko izbrati imena. Na prireditvi se nam je predstavila tolkalska zasedba Glasbene šole Emil Adamič.
V zadnji točki, preden se je pričelo prijetno druženje vseh prisotnih, nam je Kim Kreft prebrala svojo avtorsko pesem. Kdo ve, morda bo Dobrova enkrat poznana tudi zaradi nje.

Magdalena Tehovnik