Kresovanje, ki ima po izjavah slovenskega etnologa Janeza Bogataja v Sloveniji tudi sicer izjemno kulturno dediščino, je danes v veliki meri namenjeno druženju. Tudi pod vaškim kozolcem na Babni Gori, kjer je kresovanje potekalo drugo leto zapored, so se domačini zbrali z istim namenom. "Naše kresovanje je v prvi vrsti namenjeno druženju vaščanov Babne Gore in sosednjih vasi. Da se srečamo, poklepetamo, kaj spijemo in pojemo. Da gremo ven iz zapečkarskih kotičkov," pravi Miha Jarc, pobudnik in tudi sicer v tej akciji najbolj zaslužni član Turističnega društva Veternik, ki je dogodek organiziralo. In tako bo najverjetneje tudi ostalo, saj je družabni dogodek med vaščani dobro sprejet. Preko petdeset odraslih in otrok se je tistega popoldneva zbralo, med njimi je bil tudi župan Franc Setnikar. Ker so bile temperature še aprilske, se je večina grela s toplim čajem ali čim drugim. Poskrbljeno je bilo tudi za hrano. Za najmlajše je bila ta še posebej okusna in dobra, saj so hrenovke po taborniško spekli kar sami. Odrasli pa so se pustili razvajati kuharskemu mojstru Mihi, ki jim je pripravil odlično obaro z žganci. Tik preden se je spustil mrak, pa je v bližini zagorel kres in dodatno ogrel zbrane. Kurjenje kresa na predvečer praznika dela ima sicer drugačne korenine, a ostanimo raje pri prvotnem pomenu. Ta pravi, da naj bi s pomladnimi ognji soncu pomagali, da bi se čim prej ogrelo in zasijalo s polno močjo. Tega si letos res močno želimo.