Logo MojaObčina.si

Dobrova-Polhov Gradec

DANES
18°C
5°C
JUTRI
18°C
5°C

Izšla je peta številka Domačih krajev

Lansko leto ni bilo naklonjeno kulturnim prireditvam, zato temu odtehta vsaj izid pete številke Domačih krajev – Zbornika  Občine Dobrova - Polhov Gradec in okoliških krajev. Kot prejšnje številke je izid tokratne prav tako zaznamovala bližina slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja. Vsebina se tudi tokrat osredotoči na domoznanske teme. Nada Praprotnik, muzejska svetnica, s pogledom v preteklo botanično raziskovanje Polhograjskega hribovja opisuje vsebine prvega in do sedaj edinega »botaničnega vodnika« v bližini Ljubljane avtorja Wilhelma Vossa. Botanični tematiki je blizu članek avtorjev, sodelavcev Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, to so Blanka Ravnjak, Jože Bavcon in Nada Praprotnik, ki pišejo o senožetih in njihovi rastlinski pestrosti. Dušan Koman iz Biblioteke SAZU razkriva umetnostno in kulturnozgodovinsko vrednost freske Sveta nedelja na cerkvi sv. Elizabete na Podrebri. Potrebna bi bila obnove. Tovrsten dosežek na Vrzdencu pri freski sv. Krištofa in ob drugih obnovah cerkve sv. Kancijana, ki je ena najpomembnejših spomenikov srednjeveške likovne umetnosti pri nas, opisuje Anita Kavčič Klančar iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije – Restavratorski center. Likovni umetnosti botruje tudi članek zdravnika kirurga Pavleta Košoroka o njegovem dedu Francetu Vodniku. Spominski utrinki nam ga približajo kot v Novem mestu in sploh po Dolenjskem in v Beli krajini spoštovanega rezbarja, kiparja in restavratorja. Spomnimo, da je poleg drugega naredil ograjo na koru in prenovil Facijev oltar v polhograjski župnijski cerkvi, kar v članku izvemo prav izpod njegovega peresa.

Sledijo članki ob 150-letnici dokončanja polhograjske šolske zgradbe. O zgodovini šolstva vključno s pedagoško platjo piše Ajda Kozjek iz Tehniškega muzeja Slovenije, šoli in vodenju pa so posvetili pozornost tudi nekdanja ravnatelja Jože Kavčič in Ivan Polajnar, ravnateljica Francka Hribernik, prav tako pa tudi  Ilinka Kucler, ki to nalogo opravlja sedaj. S tokratno obdelavo polhograjske šole je prav po zaslugi Domačih krajev zgodovina vseh šol v naši občini celovito dokumentirana.

V naslednjem razdelku tematika sega v tujino, a korenine so domače. Barbara Ivančič Kutin iz Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU je v okviru projekta za eno od knjig v zbirki Glasovi obiskala Plahtejevi sestri v Argentini, ki v druščini z drugimi osvetljujeta nekdanje življenje v Polhovem Gradcu. Kako pa je živela velika družina sredi prejšnjega stoletja na Dobrovi, beremo v intervjuju Milke Bokal z Drago Gelt, ki v daljni Avstraliji zavzeto širi slovensko kulturo in povezuje Slovence.

Z navezavo na tradicijo polhograjskega čebelarjenja je objavljen članek Milana Vajde, pravnika in čebelarja, o biografskih podatkih Antona Janše. Dokumentarno vrednost za obravnavo podeželskih razmer v prvi polovici 20. stoletja imajo odlomki o prometu in gradnji vodovoda iz kronike Jakoba Cankarja na Planini nad Horjulom. Raznotere dogodke iz let 2018 in 2019 je tudi tokrat iz Našega časopisa strokovno povzel njegov urednik zgodovinar Gašper Tominc.

Vsebina pete številke se nato prevesi na subjektivne orise posameznikov s Smolnika in Črnega Vrha, ki ga je prispevala Marija Končan. Občuteno pronicljivi so otroški polhograjski spomini pravnice Vide Kokalj, Francka Kozjek iz Dvora pa tudi v tokratni številki niza šaljive pripovedi. Literarni razdelek se končuje s pesmimi Katarine Tominec, Marije Kosmačin Smuk, Milene Željeznov in Milana Koširja.

Slikovna priloga je namenjena likovnim upodobitvam na kozolcih in hlevih, ki jih je fotografiral profesor geografije in zgodovine na polhograjski šoli Simon Purger. Da te poleg vsakdanjih upodobitev razkrivajo tudi človeške duhovne vzgibe s sledovi krščanskih motivov poudarja Milka Bokal.

Naslovnico – vrata Pri Gregurju Podrebrjó, kjer se je rodil France Vodnik, je fotografiral in digitalno obdelal Vili Koprivec iz Turističnega društva Polhov Gradec. Vrata niso novodobna in to jim daje poseben pomen. Koliko takih ali podobnih vrat po Sloveniji je zapiralo domove, v katerih so se rodili slovenski kulturniki!

S tem se misel približuje z Domačimi kraji povezanimi sodelavci, ki so se v času redakcije poslovili, nekdanji ravnatelj Osnovne šole Polhov Gradec Jože Kavčič, Milan Košir iz Črnega Vrha in Ivan Dolinar z Dobrove; spomnili smo se jih v zborniku.

Knjigo je založila Občina Dobrova - Polhov Gradec. Kako bo s predstavitvijo, še ni znano. Zbornik je moč dobiti v Polhograjski graščini in na občini. Najlepša hvala vsem, ki ste kot avtorji, fotografi, oblikovalci ali kako drugače pripomogli, da je zbornik zagledal beli dan. Skupno delo veliko šteje.

Milka Bokal



Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi