Logo MojaObčina.si
DANES
12°C
8°C
JUTRI
19°C
7°C
Oceni objavo

Dvestoletna lipa na Planini

Obiskovalcem imenitne razgledne točke ob nekdanji daleč naokoli znani in zelo obrajtani romarski cerkvi sv. Andreja na Planini nad Horjulom pade v oči košata lipa na jugozahodni strani cerkve. Raste znotraj kamnitega obzidja, ki so ga naši predniki poznali kot cvinger. Staro ime spominja na britof, ki pa ga na Planini nikoli niso imeli. Cerkev naj bi obzidali, da pašna živina ne bi prišla do cerkve. Znotraj cvingerja sta dve zanimivosti. Na severni strani je tik ob zidu ploščat kamen, v katerega je vklesana rimska številka XII. Ko pade zvonikova senca na sredino številke, je ura poldne, kar je mežnarju kazalo, kdaj je treba zvoniti. Druga zanimivost je košata lipa, ki naj bi že prestopila v tretje stoletje. Planinski kronist "Jesenovc Jokl Cankar" je namreč napisal v Zgodovini Planine do leta 1967, da jo je posadil cerkovnik Gregor Raztresen. Po pripovedovanju naj bi jo posadil prav tisto leto, ko se je iz Butajnove priženil k Mežnarju na Planino. Starost lipe torej ne kaže na posebno redkost, saj lipa lahko živi tudi čez petsto let, njena zanimivost je v možnosti dokaj natančne določitve njene starosti.

V poročni knjigi župnije Šentjošt je vpisana poroka Marije Jesenovec iz Planine št. 10 in Gregorja Raztresena iz Butajnove št. 11. Šestindvajsetletni ženin in dve leti mlajša nevesta sta se vzela 19. 2. 1816. Običajno so lipovo drevesce posadili, ko še ni bilo debelejše od dobrega moškega palca, torej med drugim in tretjim letom rasti, le redko tudi kasneje. Upokojeni inženir gozdarstva Janez Bedrač iz Škofje Loke mi je pravil, da je pri presaditvi najpomembnejši izkop, saj morajo biti korenine čim manj poškodovane, sicer se drevesce pri presaditvi ne prime. Tako lahko izračunamo starost planinske lipe. Ob upoštevanju pravkar naštetih podatkov bi planinski lipi smeli pripisati ne dosti več pa tudi ne manj kot 205 let, ne da bi vrtali do njenega stržena in šteli letnice. Za svoja leta je še čila in ne kaže, da bi bila tako ali drugače ogrožena. Ker cerkev stoji na 795 metrov visokem hribu, jo je v preteklosti pogosto poškodovala strela. Planinski kronist v zgodovini cerkve omenja več udarov strele, zato se ne čudimo napisu na zvonu iz leta 1738, ki – preveden iz latinskega jezika – pomeni: treska in hudega vremena reši nas, o gospod. Očitno je v bron vlita prošnja pomagala predvsem lipi, na kateri kljub globokim koreninam ni sledi udara strele.

Naša jubilantka premore kar dostojne mere. Letos ob koncu pomladi sem opravil nekaj meritev. Po primerjavi z 39 metrov visokim zvonikom sem ocenil njeno višino na dobrih 25 metrov. Obseg debla na prsni višini (130 cm od tal) je 375 cm, obseg korenin nad zemljo pa doseže zavidljivih 960 cm. Letos je prav bogato cvetela. Omenjeni inženir Bedrač me je podučil, kako ločimo lipo in lipovec. Razlikujeta se po hrapavosti lubja, velikosti in barvi listja, času cvetenja in številu cvetov v socvetju. Vzeto na splošno, je večina mogočnih dreves lip, saj se lipovci ugodneje počutijo v gozdovih in na gorskih pobočjih. Domačini znajo povedati, da v času cvetenja čebele mnogo bolj obletavajo lipovec kot lipo, kar je verjetno posledica večjega števila cvetov in ne intenzivnejšega medenja lipovca. Ko sem spremljal planinsko lipo od pomladi naprej, sem prišel do prepričanja, da gre za lipo, žensko obliko lipovega drevesa. Lubje ima hrapavo, zacvetela je zgodaj, ima skupaj po tri cvete in ne več, listi so svetlo zeleni na zgornji in spodnji strani, žile pa bele, skoraj brez dlačic na vratovih pestičev. Ob koncu avgusta sem preveril tudi obliko plodov. Brez izjeme so trdi, rebra na lupini so izrazita in do okroglastega semena se pride le s trtjem s trdim predmetom. To je še zadnji dokaz, da ob planinski cerkvi raste lipa in ne lipovec; ta ima gladko lubje in številne mehke plodove, ki se lahko strejo kar s prsti. Nekoliko sem bil v dvomih le pri velikosti listov, saj ima lipa velike, lipovec pa manjše. Morebiti je velikost listov odvisna od lege, vlažnosti terena in še česa. Kar se pa tiče zdravilnosti lipovega cvetja, ni razlike med lipinim in lipovčevim cvetjem, saj imata obe dišeče cvetove, ki dobro medijo in vsebujejo zdravilna eterična olja. Dokazano je, da lipov čaj okrepi potenje pri prehladu, zato je bil in je v vseh časih od zgodovinskih do današnjih dni zelo cenjeno domače zdravilo.


Tone Košir

Oglejte si tudi