V zadnjih nekaj tednih naša življenja čedalje bolj krojijo ukrepi za omejitev širjenja novega koronavirusa in bolezni, ki jo povzroča. Eden ključnih ukrepov je omejitev socialnih stikov, načina dela in izobraževanja, pa tudi obiskovanja tržnic, trgovin in restavracij. Posledično se je tudi naš prehranski vsakdan precej spremenil; v trgovino ne hodimo več sproti za dan ali dva in zunaj jemo precej manj, če sploh.
V prvih dneh se je mnogih polotila panika in živila na zalogo so kupovali brez večjega premisleka. Večji nakup na zalogo pa terja nekaj priprave, da bo zadostil svojemu namenu. Preden se na nakupovalnem seznamu znajdejo velike količine moke, suhega kvasa in konzerv, si oglejmo seznam nujne zaloge hrane, ki ga priporoča Uprava RS za zaščito in reševanje za eno odraslo osebo za 30 dni (http://www.sos112.si/slo/page.php?src=np11.htm).

Nujna zaloga hrane

* namizna voda po Pravilniku o naravni mineralni, izvirski in namizni vodi (Uradni list RS, št. 50/04, 75/05 in 45/08 – ZKme-1) je namizna voda, ki je pripravljena iz pitne vode oziroma naravne mineralne vode oziroma izvirske vode in lahko vsebuje eno ali več dodanih surovin (natrijev klorid, kalijev klorid, kalcijev klorid, natrijev karbonat, kalcijev karbonat, natrijev hidrogenkarbonat, magnezijev karbonat, natrijev sulfat, magnezijev sulfat in natrijev fluorid), dodano morsko vodo ter dodani ogljikov dioksid. Poleg namizne vode je treba zagotoviti tudi zalogo pitne vode, namenjeno pitju, pripravi hrane in osnovni osebni higieni.

Ta seznam lahko vzamemo za izhodišče in ga prilagodimo na svoje potrebe in dejansko krizno stanje, ki je pred nami. Namreč:

• Ne gre pričakovati, da bomo ostali brez vode in/ali elektrike, torej hladilnika ali zamrzovalnika. Ni torej treba, da je vsa hrana, ki jo kupimo, že bila termično obdelana in konzervirana.
• Seznam je narejen za 30 dni. Preden torej pokupimo celo zalogo kvasa v prahu, ki ga ponuja naša lokalna trgovina, se vprašajmo, koliko kilogramov kruha sploh imamo namen speči z njim? Pripravimo lahko kar nek okviren jedilnik.
• Seznam prilagodimo prehranskim omejitvam v našem gospodinjstvu – to je številu družinskih članov, njihovi starosti in morebitnim alergijam.
• Dodamo še hrano domačih ljubljenčkov.
• Pri nakupu preverimo rok uporabe živil.
• Pred nakupom preverimo možnosti shrambe in po nakupu živila ustrezno shranimo.
• Seznam morda obsega živila, ki jih uživamo zelo redko ali celo nikoli. Dajmo jih raje zamenjati in kupiti nekaj, kar bomo dejansko tudi pojedli.

Zalogo hrane je treba tudi porabiti.

Povprečen Slovenec v letu namreč zavrže kar 73 kg hrane (Statistični urad, Hrana med odpadki, 2016). Strinjamo se lahko, da je to absolutno preveč, kajne? Pazimo torej, da zaradi odločitev, ki jih sprejemamo pod pritiskom, ne bomo to številko v letu 2020 še povečali in pozabili na vso hrano, ki smo jo nakupili. Tudi to hrano je namreč treba pojesti, pa če to pomeni, da bomo naslednji mesec vsi kruh pekli doma, čeprav bo še vedno na voljo tudi tisti v trgovini. Recept za kak dober kruhek in druge jedi najdete tudi na spletni strani www.dietetik-priporoca.si.

Katja Simić je diplomirana dietetičarka in vaditeljica športne rekreacije. V Športni dvorani Dobrova vodi program PRP (plesne rekreacije in prehrane) za vse, ki želijo ohraniti ali pridobiti vitko linijo in zdrave prehranske navade. Vodi spletni portal www.dietetik-priporoca.si, kjer je brezplačno na voljo več virov za načrtovanje ustrezne prehrane ter tudi receptov za preproste, zdrave in hitre jedi.