Občine: Občine: Občine: Občine: Občine: Občine: Občine: Občine: Občine: Občine: Občine: Občine:
JUTRI
16°C
6°C
NED.
13°C
9°C
Oceni objavo

Kako živeti s poplavami?

Ljubljana, 5. november - V prostorih Mestne občine Ljubljana je potekal ozaveščevalni dogodek z naslovom Kako živeti s poplavami? Pripravili so ga strokovnjaki z Inštituta za vode Republike Slovenije v sodelovanju z Agencijo RS za okolje in Upravo RS za zaščito in reševanje in to po naročilu Ministrstva za okolje in prostor (MOP). Zainteresirano javnost in predstavnike lokalnih skupnosti so seznanili z aktivnostmi na področju poplavne ogroženosti.

Ozaveščevalni dogodek je bil le eden izmed dogodkov, ki jih ministrstvo za okolje in prostor organizira po Sloveniji. Tokrat so se v prostoru Mestne občine Ljubljana zbrali predstavniki lokalnih skupnosti, gospodarskih in poslovnih subjektov ter zainteresirani občani z območij: Ljubljana – jug, Dobrova, Horjul, Polhov Gradec. Dr. Aleš Bizjak z inštituta za vode je sprva predstavil namen dogodka, ki je v prvi vrsti dvig ozaveščenosti javnosti. Dejal je, da Slovenija sledi smernicam in zakonodaji Evropske unije na tem področju, in sicer direktivi o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti, ki je stopila v veljavo leta 2007 ter vključuje tako gradbene kot negradbene ukrepe, njen cilj pa je zmanjšati ogroženost in škodljive posledice poplav v Evropski uniji. V duhu le te so v okviru MOP pripravili načrt poplavne ogroženosti, ki zajema 61 poplavnih območij in naj bi bil javno objavljen do konca letošnjega leta. Za njim je njegov sodelavec Blaž Đurović pojasnil, na kakšen način in kako, s kakšno metodologijo, so bila določena območja poplavne ogroženosti. Povedal je, da je na določitev območij vplivala predvsem konkretizacija, in sicer statistika o poplavnih dogodkih preteklih let. Navedel je podatek, da je bilo v zadnjih 25 letih 6 večjih škodnih dogodkov oziroma da z naslova poplav na leto nastane za okrog 75 milijonov evrov škode. Strokovna skupina je izdelala šest kart, ki razvrščajo poplavno ogrožena območja in služijo za izboljšanje preglednosti vodne politike ter kot podlaga državnemu prostorskemu načrtu, ki na teh poplavnih območjih že vse od leta 2008 prepoveduje gradnjo. Janez Polajnar iz ARSO je nato predstavil, kje na spletu lahko prisotni in vsi državljani spremljajo hidrološka obvestila, druge meteorološke podatke in radarske slike. Opomnil je, da zgodnja opozorila hidrološke prognostične službe lahko pomagajo pri zmanjševanju škode na ogroženih območjih, če le je njihova ugotovitev pravilna, saj se padavinskega pasu natančno ne da ugotoviti. Zaradi odsotnosti predstavnice Uprave RS za zaščito in reševanje je njen del prevzel dr. Bizjak ter spregovoril še o samozaščitnem ukrepanju pred, ob in po poplavah. Navedel je nekaj konkretnih navodil in nasvetov ter udeležence seznanil s promocijskim materialom, ki ga je URSZR izdala v ta namen.

Predavanju je sledila razprava, v kateri so prisotni sicer pohvalili vsebinski del dogodka, a izrazili veliko nezadovoljstvo nad ignoranco ministrstva za okolje in prostor, ki se kot organizator dogodka ni udeležilo. Izvajalec je zagotovil, da bodo vsa navedena vprašanja, pobude in pripombe prišle do odgovornih oseb, zato so udeleženci nadaljevali z razpravo. Spraševali so se, kakšni so konkretni ukrepi, da se zgodbe iz lanskega leta ne bi več ponovile; kaj je MOP po lanskoletnih poplavah kot lastnik že naredil na vodotokih in kaj še bo ter kakšen je načrt sanacijskih del, če ta sploh obstaja. Izpostavili so tudi vprašanje o dejanskih finančnih zmožnostih vladnih organov, čemur je sledil predlog o poenostavitvi postopka, ki prostovoljcem ali iniciativam dovoljuje, da na določenem območju, po potrebi tudi v prisotnosti nadzornika, čistijo in urejajo struge vodotokov sami. Prav tako je bilo izrečenih nekaj vprašanj glede sprejemanja državnega prostorskega načrta, pridobivanja PGD-jev ter umeščanja omejitvenih objektov v prostor. Kljub mnogim kritikam pa so bili udeleženci soglasni glede mnenja, da v kolikor ne bi v državi tako odgovorno dela opravljali gasilci, civilna zaščita in drugi prostovoljci, državljani ne bi imeli nikogar, na katerega se lahko zanesejo.

 

Nadja Prosen Verbič

Foto: npv

 

 

Oglejte si tudi