Logo MojaObčina.si

Dobrova-Polhov Gradec

DANES
31°C
18°C
JUTRI
34°C
18°C

Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kje dobiš!

Učenci OŠ Polhov Gradec izdelali analizo lokalne pridelave hrane na Polhograjskem in pridelovalce vnesli v spletno aplikacijo, kjer lahko najdete lokalno ponudbo in se tudi sami vključite v ponudbo.

Na OŠ Polhov Gradec smo v okviru predmeta geografija v devetem razredu raziskovali lokalno pridelavo hrane na Polhograjskem. Rezultate ankete ter lokalne ponudnike želimo predstaviti širši javnosti in ljudi spodbuditi k uporabi in vključitvi v ponudbo.
Lokalna trajnostna samooskrba s hrano predstavlja lokalno pridelano in predelano hrano, ki je fizično in cenovno dostopna lokalnemu prebivalstvu ter porabljena na lokalnih trgih. Zagotavljanje hrane lokalnemu prebivalstvu s trajnostnim izkoriščanjem domačih proizvodnih virov je strateška opredelitev slovenske države, ki določa tudi njeno politično in ekonomsko suverenost. Lokalna pridelava, predelava in poraba hrane je pomembna saj:
- je lokalno pridelana hrana optimalno dozorela, ima višjo hranilno vrednost in več vitaminov (izboljšanje zdravja);
- lokalna pridelava pripomore k urejenosti in obdelanosti podeželja ter ohranjanja delovnih mest na podeželju;
- lokalna hrana ne prepotuje dolgih razdalj, ne uporablja embalaže, ni dodanih umetnih barvil in konzervansov;
- z lastno pridelavo zmanjšujemo odvisnost od zunanje trgovine (toliko pomembneje v času motene oskrbe - npr. covid-19, vremenske ujme…);
- pridelava hrane zmanjšuje revščino in neenakost ter zvišuje državno varnost v obdobjih ekonomskih kriz.
Na ravni Slovenije je bila v letu 2019 stopnja samooskrbe pri sadju 30 %, zelenjavi 43 %, pri medu 44 %, pri krompirju 47 %. Nekoliko višje vrednosti smo dosegali pri žitu (75 %), mesu (81 %) in jajcih (95 %). Kljub temu, da pojemo vedno več zelenjave, samooskrba z zelenjavo v zadnjih petnajstih letih upada.
Vse ponudnike lokalno pridelane hrane, ki so privolili v objavo, smo z učenci vnesli v aplikacijo Lokalna oskrba, ki jo je izdelal dr. Marko Krevs z Oddelka za geografijo Univerze v Ljubljani. Vnos ponudnikov s strani OŠ Polhov Gradec je v teku. V aplikacijo se vnese vrsta ponudbe hrane, doda opis, kontakt, povezava na spletno stran ponudnika ter določi lokacijo na zemljevidu. Prikaz lokalnih ponudnikov hrane nudi hitro informacijo o možnostih nakupa lokalne hrane po celi Sloveniji in omogoča tudi vnos ponudnikov samih. Aplikacijo najdete na spletnem naslovu: https://arcg.is/0b5uuK ali pa dostopate do nje preko QR kode. 
Drugi del našega spoznavanja lokalne samooskrbe je bila anketa. V anketo smo vključili vprašanja, ki nam bi dala odgovor na stopnjo samooskrbe, možnosti za povečanje samooskrbnosti ter odnos do le-te. Anketo je rešilo 153 staršev učencev naše šole (153 družin).

Rezultati so sledeči.
Prvo vprašanje se je glasilo, ali imajo doma vrt, njivo, visoko gredo. 88 % vprašanih ima doma vrt ali njivo, 3 % vprašanih ima visoke grede, 2 % jih nekaj pridela v cvetličnih koritih na balkonu.
Pri vprašanju o vrstah pridelkov, ki jih pridelajo doma, je največ vprašanih doma pridelalo solato, paradižnik, peteršilj, bučke, korenje, papriko, čebulo, kumare in zelje. Posebej so navajali še fižol, ki smo ga pomotoma v naboru izpustili.
13 % vprašanih prideluje meso za celoletne potrebe, 14 % za delno pokritje porabe, 71 % družin mesa ne prideluje.
11 % družin vse pridela doma, 58 % jih kupuje hrano pri lokalnih pridelovalcih, če je mogoče. Četrtina vprašanih hrano kupuje v trgovini, a je pozorna na to, da je slovenskega porekla. 13 % vprašanih lokalno hrano redko kupuje, 7 % družin pa vse kupuje v trgovini in se ne ozira na poreklo živil, ampak na ceno. Vprašani so med drugim dopisali, da kupujejo hrano v trgovini, ko jim zmanjka zalog; da nimajo informacij, kje bi lahko kupili lokalne pridelke; da kombinirajo kupljeno in domačo hrano.
Dostopnost lokalne hrane v modernejših oblikah prodaje se je izkazala za eno od možnosti. Jajcemati in mlekomati so v občini že prisotni in to je verjetno razlog, da je največ vprašanih pritrdilo tema dvema oblikama. Najmanj zanimanja je za mesomate in kruhomate.
Dve tretjini vprašanih ima dovolj možnosti za lastno pridelavo, ena tretjina pa bi si jih želela več. Nikjer ne zmanjšujejo površin za namene pridelave hrane.
Na vprašanje o pomenu samooskrbe in menjave pridelkov na lokalni ravni je 100 % vprašanih odgovorilo, da ima le-ta izjemno velik ali velik pomen za zdravje, 89 % vprašanih je enako stopnjo pomena pripisalo okolju. Da ima samooskrba izjemno velik ali velik pomen za druženje med ljudmi (pogovori, nasveti, izmenjava izkušenj in receptov) meni 72 % vprašanih.
84 % vprašanih si želi, da bi imeli lokalno tržnico, kjer bi lahko prodajali ali kupovali domačo hrano. Na vprašanje, ali obiskujejo občinsko tržnico na Viču, kjer prodajajo naši občani, pa je le 18 % vprašanih odgovorilo, da včasih, 1 % pa redno. Ostalim se zdi predaleč, ali pa niti ne vedo, da obstaja. Iz dodatnih komentarjev smo razbrali, da je tržnica pred časom bila, pa ni zaživela; da bi kupovali, če bi bile cene primerljive s cenami v trgovini.
93 % vprašanih meni, da je pomembno, da je hrana pridelana ekološko, 80 % vprašanih pri pridelavi doma ne uporablja nobenih kemičnih sredstev. Zatiralce plevela in škodljivcev uporablja 13 % vprašanih, umetna gnojila pa 7 % vprašanih.
Pokazalo se je, da je stanje samooskrbe na Polhograjskem na visoki ravni predvsem glede zelenjave. Anketa je pokazala, da obstaja velika naklonjenost ekološki pridelavi in da ima večina prebivalcev dovolj možnosti za pridelavo hrane. Kaže, da se večina ljudi v veliki meri sama oskrbuje z zelenjavo, kupuje lokalne pridelke in v trgovinah kupuje slovensko hrano. Vsi se zavedajo pomena ekološko pridelane hrane za zdravje. Prebivalci si želijo tržnice z lokalno hrano. Občina Dobrova - Polhov Gradec podpira lokalne pridelovalce in z različnimi mehanizmi spodbuja lokalno pridelavo.
Barbara Trnovec, OŠ Polhov Gradec


Viri:
1. Horvat, D., Kovač, E., Bizjak Bradeško, J., Pirnat, K., Janžekovič, M., Farič, N., Kraševec, M., Rogina, M., Kos, M. (2020): Kaj je na mojem krožniku? V: Geografija. Priročnik za vnašanje globalnega učenja v predmetno poučevanje. Društvo Humanitas - Center za globalno učenje in sodelovanje, Ljubljana, str. 54–58.
2. Pomen lokalne hrane in načelo kratkih verig v dobavi živil. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pridobljeno: https://www.gov.si/teme/pomen-lokalne-hrane-in-nacelo-kratkih-verig-v-dobavi-zivil (9. 2. 2021).

Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi