Irena je po izobrazbi agronomka, do leta 2002 pa je bila zaposlena na statističnem uradu kot svetovalka. Ne ona ne mož Dejan nista prava kmeta, ki bi odraščala ob mukanju krav in pobiranju krompirja, njuna kozjereja kot kariera se je začela bolj kot ne naključno, ko so pred dobrimi dvajsetimi leti kupili kozo z mladičema za veselje otrok in nekaj mleka. In veselje je preraslo v posel, saj je Irena kot izobražena in razgledana agronomka zaslutila tržno nišo – leta 1993 so kupili prvo čredo, leta 1998 pa so registrirali dejavnost in na tudi najetih pašnikih pasli 60 kozjih glav. Kozjereja je dobila nov zagon z odločitvijo, da se čreda poveča na tako število, da bodo lahko zaposlili sodelavce. Tako lastnikoma ni bilo treba delati vse dni, saj v človekovi naravi ni želje po avtomatizmu, vsi potrebujemo odmor in dopust. Zgradili so nov hlev in danes daje dejavnost kruh in mleko petim zaposlenim, zahvala gre tudi otrokom, ki znajo delati čisto vse in radi pomagajo. Tretjina vsega dela je v hlevu, tretjina v sirarni, ki so jo uredili v pritličju svoje hiše in deloma v prizidku, kar tretjino dela pa predstavlja tudi trženje in urejanje dokumentov. Irena je bila deset let predsednica združenja sirarjev ter večkrat na leto predava na različnih srečanjih na temo predelave mleka in kulture uživanja sirov.

Od kod znanje?       

Pobuda za start je prišla ob predavanju na Bledu, kjer je predavatelj kot zgled predstavil ravninsko in zmeraj zeleno Nizozemsko. "Še z otroki v plenicah smo šli na kmetijo sirarjev. Nismo pridobili le znanja in prakse, zelo so nam pomagali in nam našli sirarno, jo pripeljali k nam in v enem tednu sestavili ... Še danes smo družinski prijatelji. Res so nas lepo presenetili, glede na to, da smo vajeni tekmovalnih poslovnih odnosov, saj so nam razkrili vse svoje skrivnosti, češ, od stotih bosta uspela dva, če razkrijem skrivnost bodisi jaz bodisi kdo drug, pa ne dobim konkurence, ampak sodelavce," pripovedujeta zakonca Orešnik. Današnja tehnologija, ki jo uporabljajo v sirarni, je najbližja francoskemu zgledu. V Sloveniji pa je sicer sirarstvo v porastu, odkar so padle odkupne cene mleka, saj ga je preprosto preveč.

Ponudba in pokušina

Povpraševanje po izdelkih iz surovega kozjega mleka se povečuje, tako kot je vse več želja po ekološki hrani. Orešnikovi izdelujejo kar deset različnih produktov, med drugim trdi, mehki in začinjeni sir, pa sir z ogljem in jogurt. Pripravljajo seveda tudi darilni program za poslovne stranke, vendar so pri tem potrebne pravočasne rezervacije. Embalaža izdelkov je večinoma steklena, kar zahteva več pranja in stroškov, vendar se vseeno izogibajo plastike. Dobrote sirarstva Orešnik lahko okušate vsako soboto na tržnici na Viču, za Intersparom, kjer dobite tudi nasvet iz prve roke. Izdelki se prodajajo v vseh hipermarketih Mercator v Ljubljani, pa tudi izbranih gostilnah, kot so brunarica Grič, gostilne Jezeršek na Gorenjskem, Krištof in še katera. Večje zaloge nimajo, saj izdelke brez težav prodajo sproti.

Pa še nasvet za uživanje dobrot iz kozjega mleka: sir sveže odrežite in ga pred nakupom pokusite, ker se lahko okus spreminja. Hranite ga v hladilniku v povoščenem papirju. Če sir hitro splesni, običajno pomeni, da je premlad; zrel sir vsebuje manj vode in laktoze, ki je hrana za plesni.

Več informacij in naročila: irena.oresnik@gmail.com

Sebastjan Vehar