Komedijo Opera za tri groše bo v režiji Michaela Kristofa uprizorila mlajša gledališka skupina KPD Planina - Sele z avstrijske Koroške.

BERTOLT BRECHT (1898 - 1956):
na bavarskem rojeni gledališki teoretik in praktik, dramatik, pesnik, pripovednik, režiser in gledališki vodja je skoraj štirideset let ustvarjal in reformiral gledališče v razburkanem času 20. stoletja. S "potujitvenim efektom" je začrtal pot novemu gledališču, ki se izogiba iluzionistični prevari malomeščanskega vzgojnega gledališča. V brechtovskem "epskem gledališču", ki ga kasneje imenuje "dialektično gledališče", se igralec z vlogo ne istoveti, temveč jo prikazuje, gledalec pa ne zdrkne v zamaknjenost, ampak kritično spremlja gledališko dogajanje, ki je prekinjeno z različnimi "potujitvenimi efekti": songi, napovedovalci, narečnimi in žargonskimi vložki, tablami z napisi, komentarji, parafrazami ... Brecht je nekoč dejal, da občuduje Čehova, vendar se noče vračati domov, skomigniti z rameni in reči "Takšno je življenje!", pač pa hoče ugotoviti, kaj je prav in kaj narobe, in kaj je potrebno, da se bodo stvari uredile, izboljšale.
Na augsburški gimnaziji je slovel kot enfant terrible, saj se je že takrat zoperstavljal avtokratskemu šolskemu sistemu in svoja mladostniška spoznanja zapisoval in objavljal v pesmih, črticah in krajših esejih. Leta 1917 je vpisal medicino in filozofijo na münchenski univerzi. Med prvo svetovno vojno je bil kot bolničar v vojaški bolnišnici v Augsburgu priča vsem grozotam vojne, kar ga je zelo pretreslo in zaznamovalo. V letu 1918 je postal član revolucionarnega vojaškega komiteja in napisal je prvo igro z naslovom Baal. Naslednje leto je napisal enodejanke Malomeščanska svatba, Berač ali Mrtvi pes, Izganjanje hudiča in Lux in tenebris. Opustil je študij medicine, obiskoval seminar teatrologije in se posvetil pisanju.
Leta 1926 je spoznal Elisabeth Hauptmann, ki je postala ena njegovih najpomembnejših sodelavk in ki je prva postala pozorna na Beraško opero Johna Gaya. Lotila se je prevoda te angleške uspešnice iz 18. stoletja, Brecht pa je v igri našel izziv za novo igro, ki ji je nadel naslov Opera za tri groše (Die Dreigroschenoper). K sodelovanju je povabil skladatelja Kurta Weilla, s katerim je leta 1927 sodeloval pri uprizoritvi igre Mali Mahagonny. Opera za tri groše, najodmevnejša uprizoritev Weimarske republike, je bila premierno uprizorjena 31. avgusta 1928 v gledališču Schiffbauerdamm v Berlinu in velja za začetek Brechtovega "epskega gledališča". Avstrijski režiser Georg Wilhelm Pabst je po Operi za tri groše posnel film, ki je Brechtovo in Weillovo ime ponesel v svet. Brecht kljub uspehu igre ni bil zadovoljen z občinstvom, ki po njegovem ni dojelo njegove ostre satire malomeščanske družbe, pač pa se je navduševalo nad melodičnimi songi in se zabavalo ob karakterizaciji likov.

OPERA ZA TRI GROŠE:
zgodba pripoveduje o boju glave londonske beraške mafije, Jonathana Jeremiaha Peachuma, proti Macheathu, najbolj vplivnem razbojniku in morilcu Londona. Peachum izsiljuje najrevnejše med revnimi in jim v svojem podjetju "Beračev prijatelj" nudi razno opremo, ki naj bi pri mimoidočih vzbujale sočutje. Boj se začne, ko se Peachumova hčerka Polly poroči z Macklejem Nožem. S tem sproži igro spletk, ovadb in izsiljevanja, v kateri tudi najvišji šef londonske policije Brown, Macheathov prijatelj iz mladosti, postane žogica nasprotujočih se interesov. V vojni vseh proti vsem postane človek človeku volk.

_____________________________________________________________________________

INFORMACIJE IN REZERVACIJA VSTOPNIC na e-mail: gsdobrova@gmail.com ali na gsm: 031 344 707 (Miha) ali 031 341 270 (David).

VSTOPNICE bodo naprodaj uro pred predstavo v preddverju Kulturnega doma Dobrova.

SE VIDIMO NA DOBROVI!