izr. prof. dr. Stanko Pelc

viš. pred. Matija Jenko

Kozjansko: prav nič marginalno območje!

Ko se pelješ po vijugastih cestah med griči, mimo sadovnjakov, vinogradov in samotnih kmetij, imaš občutek, da si daleč od vsega. Daleč od mestnega vrveža, od industrije, od naglice. Kozjansko je bilo dolga leta pogosto opisano kot “odmaknjeno”, včasih celo kot “pozabljeno”. A vprašanje je: ali to res drži?

V zadnjem času se o tem veliko govori – tudi zato, ker je območje uradno uvrščeno med t. i. problemska obmejna območja. Marsikdo to razume kot potrditev, da gre za razvojno zaostalo pokrajino. A ko pogledamo podatke nekoliko bolj natančno, dobimo precej drugačno sliko.

Znanstvena raziskava, ki sva jo avtorja opravila na primeru občin Kozje in Dobje, pokaže nekaj pomembnega:            
Kozjansko ni niti približno marginalno območje! In morda še pomembneje – ima veliko več potenciala, kot si mislimo.

Ko smo se lotili raziskave, smo izhajali iz preprostega vprašanja: ali ljudje na Kozjanskem res živijo slabše kot drugod po Sloveniji? Da bi dobili čim bolj realen odgovor, nismo gledali le enega ali dveh podatkov, ampak kar šestnajst različnih kazalnikov – od števila prebivalcev in selitev do gospodarstva, izobraževanja in kakovosti življenja.

Če bi bilo Kozjansko res “na robu”, bi se to moralo jasno pokazati. Pa se ni.

Seveda težave obstajajo, tega nihče ne zanika. V številnih vaseh se prebivalstvo zmanjšuje, mladi odhajajo, staranje prebivalstva je realnost. V nekaterih naseljih je dovolj že priselitev ali odselitev ene ali dveh družin, da se statistika občutno spremeni – in prav to pokaže, kako občutljiv je ta prostor.

V vasi Završe pri Dobjem, na primer, se je število prebivalcev v zadnjih letih precej zmanjšalo, medtem ko je v nekaterih drugih, kot so Klake v občini Kozje, opaziti celo strmo rast prebivalstva. Takšni primeri pokažejo, da zgodba Kozjanskega ni enotna – da ne gre za en sam trend, ampak za preplet različnih zgodb.

In prav te zgodbe so ključne.

Ena od njih je zgodba mlade družine, ki se je iz mesta preselila na podeželje. Razlog? “Tukaj imamo prostor, mir in naravo. Otroci lahko odraščajo zunaj, ne na asfaltu,” pravijo. Delo sicer ostaja vezano na bližnja mesta, a vsakodnevna vožnja je cena, ki jo z veseljem sprejmejo. Takšne odločitve niso več izjema ampak pogosta praksa mladih.

Podobno razmišljajo tudi domačini, ki v turizmu vidijo novo priložnost. V občini Kozje se je v zadnjih letih število turističnih ponudnikov močno povečalo. Tam, kjer so bili nekoč le posamezni apartmaji, danes nastajajo manjše turistične kmetije, sobe, doživetja.

Ena od ponudnic turističnih nastanitev v okolici Podsrede pove: “Začeli smo skoraj iz nič. Danes pa imamo goste iz tujine, ki pridejo zaradi narave, miru in pristnosti. To, kar je bilo včasih slabost, je danes naša prednost,” in številke to potrjujejo – število turistov in nočitev v občini Kozje je v zadnjih letih občutno naraslo.

Tudi na področju gospodarstva slika ni tako enostavna, kot se zdi na prvi pogled.

Res je, da je delež kmetov tukaj višji kot drugod po Sloveniji. A to še ne pomeni zaostalosti. Nasprotno – kmetije postajajo večje, bolj specializirane in ekonomsko močnejše. Marsikatera se usmerja v dopolnilne dejavnosti, od predelave hrane do turizma.

Poleg tega se razvija tudi podjetništvo. V Kozjem so po izgubi delovnih mest v preteklosti (zaprtje podjetja Mont Kozje)  v zadnjih letih nastala nova delovna mesta, med drugim tudi z odprtjem doma starejših. To ni nepomembno – pomeni nove delovne priložnosti, večjo stabilnost in dodatno dogajanje v kraju.

Seveda pa ostaja dejstvo, da veliko ljudi dela drugje. Kozjansko je v veliki meri “bivalno območje” – kraj, kjer ljudje živijo, delajo pa v Celju, Šentjurju ali drugje. A to ni nujno slabost. Za marsikoga je prav kombinacija dela v mestu in življenja na podeželju idealna.

Kaj pa dostopnost, ki jo pogosto izpostavljamo kot problem?

Ceste so res ovinkaste, javni prevoz ni vedno najboljši. A v primerjavi z drugimi deli Slovenije Kozjansko ne izstopa kot posebej odmaknjeno. Večina prebivalcev ima razmeroma dober dostop do večjih središč, vsaj z avtomobilom. Z drugimi besedami – ni idealno, a tudi ni tako slabo, kot si morda nekdo, ki ne prihaja iz Kozjanskega, predstavlja.

Morda največji problem Kozjanskega ni v resničnem stanju, ampak v percepciji. Ko neko območje enkrat označimo kot “zaostalo”, kar se je zgodilo po 2. svetovni vojni v času bivše države, se ta oznaka hitro prime. Ljudje začnejo verjeti, da tukaj ni priložnosti, da se “nič ne dogaja”, da je edina možnost odhod.

A najina raziskava kaže drugače. Kozjansko ni območje brez prihodnosti. Je območje z izzivi – a tudi z zelo konkretnimi priložnostmi. Narava, dediščina, turizem, lokalna hrana, kakovost bivanja – vse to so stvari, ki jih danes ljudje vedno bolj cenijo. In prav v tem ima Kozjansko svojo prednost.

Na koncu se tako postavi preprosto vprašanje:

Kdaj bomo Kozjansko začeli dojemati kot prostor priložnosti? Avtorja si želiva, da čim prej, saj kozjansko ni na robu. Je na začetku nove zgodbe!

Povezava do celotnega izvirnega znanstvenega članka:

PELC, Stanko, JENKO, Matija. O marginalnosti Kozjanskega na primeru občin Dobje in Kozje. Geografski vestnik : časopis za geografijo in sorodne vede. [Tiskana izd.]. 2025, 97, [št.] 2, str. 61-88, graf. prikazi, ilustr. ISSN 0350-3895. https://ojs-gr.zrc-sazu.si/gv/article/view/10411, DOI: 10.3986/GV97203. [COBISS.SI-ID 271745283], [SNIP] kategorija: 1A4 (Z); uvrstitev: Scopus (d), Scopus, MBP (CGP, ERIHPLUS, GEOREF, PUBMED); tip dela še ni verificiran točke: 27.26, št. avtorjev: 2