V nedeljo 4. 1. 2026, smo se podali na tradicionalni pohod na Donačko goro (884 mnv), tokrat v pravih zimskih razmerah.

Zbrali smo ob osmi uri pri šoli v Cirkulanah, se odpeljali v Žetale, od koder smo nadaljevali do Rudijevega doma. Po krajšem pogovoru smo naredili nekaj posnetkov, potem pa smo se skupaj nadaljevali proti vrhu Donačke gore. Vreme je bilo času primerno mrzlo, deli poti poledeneli in zglajeni. Uživali smo in kramljali v zimski idili ter v dobri družbi. Pogovori so večkrat nanesli, kako je bilo nekaj let nazaj, ko je bilo toplo in brez snežne odeje.

Po slabi uri hoje smo bili na vrhu Donačke, ki jo krasi kamniti križ. Na vrhu je bilo kar nekaj planincev, ki so uživali v lepih razgledih z nami, proti zahodu smo videli Boč, Kamniško – Savinjske Alpe. Sama Donačka pa spada pod Karavanke. Tokrat smo na vrhu pogrešali novoletno jelko, ki nas je vsako leto do sedaj pričakala lepo okrašena. Pot na Donačko goro je bila urejena že več kot pred 150-imi leti in velja kot prva slovenska planinska pot, ki nas vodi skozi bukov pragozd. Današnje ime ji je dala cerkev Svetega Donata, zgrajena na njenem južnem vznožju (staro ime Rogaška gora). In če imajo Dolenjci s Kumom svoj dolenjski Triglav, imamo mi Štajerci z Donačko goro svoj štajerski Triglav.

Tokratnega pohoda na Donačko se nas je udeležilo lepo število, kljub pravim zimskim razmeram, bilo nas je enajst, najmlajši med nami je bil Aljaž, ki je reden udeleženec naših pohodov ne glede na težavnost ali vremenske razmere.

Donačka gora je tako priložnost, da se srečamo na prvi turi v novem letu, si stisnemo roke, voščimo novo leto. To je tudi priložnost za druženje in da se v dobri družbi nadihamo svežega zraka. Tako je za nami še en lep pohod v novo otvoritveno sezono 2026, zato vas na tem mestu vse lepo vabim na naše predvidene ture.

Zapisal: Vili Jurgec

Galerija slik pohoda