29.8.2014 smo se že četrtič zbrali v Pohorju, da bi se udeležili letošnjih radioamaterskih delavnic, ki so postale že prava tradicija. Vsako leto nas prihaja več in letos je bilo število udeležencev rekordno- 23.
Proti večernim uram, ko smo bili zbrani že vsi, so se nam predstavili mentorji (Toni Štumberger, Jernej Golc, Branko Zebec, Borut Likar in Boštjan Polajžer) in nam razložili predviden potek dela za oba dneva. Postavili smo šotore in povečerjali – jedli smo palačinke, ki sta jih pripravili kuharici Lizika Ogrinc in Andreja Škrinjar s pomočjo drugih članov kluba, kasneje pa še pico iz gostišča Krona. Ob tabornem ognju smo si za konec spekli še koruzo. Pred spanjem so mentorji in otroci, ki so to želeli, naredili še en poskus. Imeli so baterijo, magnet, žičko in vijak. Magnet z vijakom so dali na en pol baterije, z žičko, ki je bila prispajkana na drugem polu, pa so se dotaknili magneta. Magnet se je vrtel.
Dogovor je bil, da bodo vse luči pogasnile ob 22:00, vendar se je še zmeraj našel kdo, ki je vso noč veselo klepetal. Ob osmi uri naslednje jutro je sledila budnica na harmoniko, ki jo je izvedel Žan Levičnik. Ko smo vsi zlezli iz šotorov, se uredili in dokončno zbudili, smo pozajtrkovali in se dogovorili za urnik.
Od devetih se je pričelo delo. Udeleženci so najprej sestavljali mehanski del: namestili so motorček, zobnike in robotkove nogice. Po napornih treh urah vijačenja je sledilo kosilo, zatem so začeli spajkati upore, lučke, senzorje in ostale elektronske elemente. Na robotka so dali še ohišje. Kasneje je bil na vrsti servis. Popravili so vse nedelujoče robotke; nekaterim je bilo potrebno zamenjati celo motorček. Po opravljenem delu je bila na vrsti podelitev priznanj.
A na koncu je sledilo najboljše za vse sladkosnede: Vera Maček (mama udeleženke Nine Košak) je prinesla domače kremšnite. Ko smo se vsi posladkali, smo začeli pospravljati. Ko se je večina že poslovila, so nekateri še ostali in zvečer postavili klopotec, saj je bilo grozdje že dokaj zrelo.
Boštjan Polajžer