Pripovedovanje zgodb s podobami ali ob podobah poznajo domala vse kulture in že ena sama slika lahko nosi v sebi zanimivo zgodbo.

Kamišibaj  je japonska tehnika pripovedovanja zgodb ob slikah (japonsko kami: papir, šibaj: gledališče). Slike (ilustracije) so vložene v lesen oder, imenovan butaj. Pripovedovalec (kamišibajkar) ob pripovedovanju menja slike, ki prikazujejo dogajanje v zgodbi.

Enega izmed bralcev, Filipa Stojnška Lipovška,  knjige tako zelo navdušujejo, da sam poustvarja zgodbe v obliki stripov. Dobil je idejo, da lahko zgodbo ustvari s pomočjo kamišibaj gledališča. Predstavil jo je učiteljici, ki ga je vzpodbudila, da je skoraj pol šolskega leta izdeloval, risal in pisal svojo zgodbo v slikah, z naslovom »Dogodivščina na poti« in jo kasneje pripovedoval v kamišibaj gledališču, najprej svojim vrstnikom, in ker smo majhna šola, z maloštevilnimi učenci, še v ostalih razredih. Dobil je posebno pohvalo in bil na to svoje delo zelo ponosen.

Z učenci 7. razredov smo izvedli še delavnico – socialno igro z naslovom »Kdo sem jaz?« Tako so v dobri luči predstavili sebe in dali besedo tudi sošolcu, ki je o svojem vrstniku lahko še kakšno dobro lastnost dodal. Učenci so prišli do spoznanja, da je o sebi zelo težko govoriti in tudi težko najti dobre lastnosti. Pri marsikaterem sošolcu so njegovi vrstniki našli več pozitivnih, dobrih lastnosti kot on sam.

Projekt Rastem s knjigo je na šoli že vsa leta zelo dobro sprejet. Učenci so bili navdušeni in si želijo drugačnih oblik dela pri pouku. Vsak se rad odmakne od vsakdanjih težav in se zateče v drugačen nerealni, nadrealni, fiktivni svet, kjer je vse mogoče, tudi premagati vse težave, se odmakniti od ljudi in biti takšen, kot v resnici si.

Petra Purgaj, vodja projekta Rastem s knjigo

(vir: cirkulane-zavrc.si)