Sicer pa je Nada napisala knjigo o vsakdanjem življenju in razmišljanjih matere, ki ima deklico Katko z diagnozo cerebralna paraliza. In kot je avtorica zapisala v uvodu, ta zgodba nima nobenih umetniških pretenzij, še manj strokovnih – ne psiholoških, ne defektoloških, kaj šele medicinskih. Gre za preprosto izpoved ženske, ki jo je materinstvo globoko zaznamovalo in ji odprlo nekatera neslutena obzorja. Nadina pripoved je zrasla iz njenih zapiskov skozi več let in nastala je odlična knjiga, ki se bralca globoko dotakne. Avtorica je v svoji pripovedi življenja tako pristna, iskrena in iz nje veje življenjski optimizem. Nadina knjiga nas lahko nauči še veliko lepega o življenju in nam vlije poguma, da bomo še boljši in bolj iskreni drug do drugega.