Da bi opozorili na izjemen družbeni pomen prehrane in kulinarike, smo letošnje Barbarno zaključili s predavanjem v večnamenski dvorani, ki smo mu dali naslov »Krüh pa lük pa je jüžina tü.«  Predavanje sem pripravila avtorica tega prispevka, temeljilo pa je na raziskovanju zgodovine prehrane in kuhinje ter kuharskih bukev, ki  sem ga opravila pred leti za razstavo  v ptujski knjižnici.
V svojem referatu se nisem osredotočala na posamezne recepte za pripravo jedil, ampak sem želela predvsem opozoriti na dejstvo, da je bila zgodovina človeštva vedno zelo neposredno povezana z vprašanjem prehrane, saj je bilo vsakdanje preživetje prva in najnujnejša človekova potreba, po drugi strani pa tudi užitek. To sta dva močna razloga, zato ne preseneča, da je človeška  družba okoli hrane in  prehranjevanja spletla  cel sistem pravil, prepovedi in običajev, hrana pa je bila tudi statusni simbol in instrument družbenega razločevanja. Izbor jedi in njihovo pripravo nam tako še danes – čeprav se tega običajno ne zavedamo - narekujeta prehranski sistem in ideologija, povezana s hrano, ki koreninita daleč v preteklosti. Prav zato je lahko pogled nazaj tudi dobra popotnica za prihodnost.
Prikupen ljudski rek,  ki sem ga izbrala za naslov predavanja,  namiguje na kmečko kuhinjo oziroma preproste jedi, ki so še danes del našega vsakdana, žal pa z veliko hitrostjo drvijo v pozabo. Da bi ohranili kulinarično dediščino naših babic, bi veljalo še ohranjene recepte ter z jedmi povezane šege in običaje čimprej zbrati, zapisati in objaviti. Upam, da nam bo v Cirkulanah s skupnimi močmi v prihodnosti  to tudi uspelo.
Mira Petrovič