Cerklje na Gorenjskem- V polni dvorani Jožefa Kvasa v Cerkljah na Gorenjskem je v sredo. 28.februarja potekal simpozij o duhovniku, botaniku, geologu, etnomologu, malakologu, jamarju speleologu in naravoslovcu Simonu Robiču. Da vse povedano o njem na tem simpoziju ne bo šlo v pozabo pa bo poskrbel zbornik, ki bo izdan v prihodnjih mesecih.
Simon Robič je bil rojen 11. februarja 1824 v Kranjski Gori, umrl pa je 7. marca 1897 na Šenturški Gori, kjer je kot duhovnik služboval kar 23 let, na tamkajšnjem pokopališču je tudi pokopan. Zato se je predsedniku vaške skupnosti Šenturška Gora in ključarju pri Sv. Urhu Davidu Rupniku lani porodila ideja, da 200-letnico njegovega rojstva obeležimo z znanstvenim simpozijem, ki bi predstavil življenje in delo Simona Robiča, tako na področju duhovništva, kot naravoslovja, kjer je pustil še precej večji pečat, tudi v mednarodnem merilu. Pri tem so zraven stopili marljivi domačini in domači župnik ter skupaj pripravili simpozij, ki bo še odmeval. Med gosti na simpoziju je bil tudi cerkljanski župan Franc Čebulj.
Ob vhodu v dvorano je obiskovalce, zbralo se jih je preko 150, pozdravil Hrošček Simon, maskota občine Domžale, ki je ime dobil po Simonu Robiču, podobo pa po hrošču, ki ga je Robič odkril v jami blizu Doba pri Domžalah.
V simpozij nas je popeljala moderatorka Ana Jagodic Dolžan, ob uvodnih pozdravih župnijskega upravitelja župnije Cerklje Martina Lebana in organizatorja simpozija Davida Rupnika so nam zapeli tudi pevci Mladinskega pevskega zbora OŠ Davorina Jenka Cerklje pod vodstvom prof. Neže Križnar Ristič.
Prvi predavatelj izr. prof. dr. Janez Mlinar s Filozofske fakultete UL, sicer tudi Robičev rojak iz Kranjske Gore, je predstavil njegovo rodbino, Robičeve začetke šolanja v Kranjski Gori ter njegovo udejstvovanje v Zgornjesavski dolini.
Robičev prvi poklic, duhovništvo, je predstavil doc. dr. Miha Šimac s Teološke fakultete UL. Izvedeli smo, da je bil Robič pokončen duhovnik, ki ni ovinkaril z besedami in dejanji. Služboval je v veliko župnijah, najdlje pa na Šenturški Gori.
In ta leta njegovega življenja nam je podrobno opisala prof. Daniela Močnik, predsednica Kulturnega kluba Liberius Cerklje. Robič je poleg duhovniške službe odigral pomembno vlogo pri ustanovitvi šole na Šenturški Gori. Z Robičem so se pod mentorstvom učiteljice Brede Žargaj spoznali tudi učenci OŠ Davorina Jenka, ki so nam povedali svoje vtise o njem, Robičevo pot na planino Dolge njive pa je opisal član Kulturnega društva Davorina Jenka Pod stražo.
V drugem sklopu simpozija smo spoznali naravoslovna področja, s katerimi se je Robič ukvarjal in pomembnost njegovih odkritij ter zbirk. Veliko njegovih najdb izhaja prav iz Kamniško-Cerkljanskega področja. Mag. Matija Križnar, Tea Knapič, Mojca Jernejc Kodrič in Špela Pungaršek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije ter doc. dr. Simona Strgulc Krajšek iz Biotehniške fakultete UL so predstavili Robičeve zbirke fosilov, žuželk, mehkužcev, tudi vretenčarjev ter rastlin, gliv in mahov. Obseg zbirk in število primerkov je neverjetno. Poleg tega je Robič vse zbrano tudi izredno skrbno označil z imeni, opisom in krajem kjer je primerek našel. Kar nekaj vrst je Robič odkril prvi in nekatere so tudi poimenovane po njem. Največ njegovih zbirk je ohranjenih v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.
Med posameznimi sklopi je za glasbeni predah poskrbel Šenturški oktet pod vodstvom Braneta Jagodica s slovenskimi domovinskimi pesmimi. Pred zaključkom nam je Aleš Stražar predstavil še Društvo za raziskovanje jam Simon Robič iz Domžal, v kulinaričen zaključek večera, za katerega je poskrbelo gostinstvo Jezeršek pod vodstvom chefa Luke Jezerška pa nas je popeljala dr. Katja Rebolj, ki se ukvarja z nabiralništvom in sodeluje s kuharskimi mojstri pri pripravi jedi iz številnih divjih rastlin.
Za prijetno presenečenje so poskrbeli njegovi daljni sorodniki, ki so nepričakovano prišli na simpozij in prinesli s sabo njegova očala, knjigo in fotografije, ki so jih podedovali od prednikov. Poleg njih se je simpozija udeležil tudi Frančišek Stare iz Žabnice, ki je dolga leta vodil v Šmartinu pri Kranju naravoslovni krožek, kjer so za delo in usmeritve črpali iz zbirk in odkritij Simona Robiča.
Vsekakor je bil Simon Robič pomembna osebnost 19. stoletja, žal danes premalo prepoznan, tako v rodni Kranjski Gori, kot tudi v drugih krajih, kjer je služboval kot duhovnik in raziskoval naravno dediščino. Da vse povedano o njem na tem simpoziju ne bo šlo v pozabo pa bo poskrbel zbornik, ki bo izdan v prihodnjih mesecih. Vsi pa smo povabljeni, da se ga spomnimo tudi ob obisku Železne jame pri Domžalah, Prirodoslovnega muzeja ali ob njegovih obeležjih v Kranjski Gori in na Šenturški Gori.
Foto in besedilo Janez Kuhar, Cerklje 29.2.2024
