Cerklje – Mineva 870 let, odkar je bila prvič pisno omenjena cerkljanska župnija.  Listino z datumom 1154. leta hranijo  v muzeju v Celovcu. Visoko obletnico so zaznamovali v petek, 25. oktobra z literarnim večerom Pesem naših domačij v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika.

Osrednjo slovesnost je bila v soboto, 26. oktobra v cerkvi Marijinega Vnebovzetja v Cerkljah, ki jo je daroval cerkljanski rojak in župnik v Begunjah pri Cerknici Maks Ipavec, nečak pokojnega škofa Jožefa Kvasa, ob somaševanju duhovnikov, ki delujejo v župniji Cerklje in sicer  župnijski upravitelj župnije Cerklje Martin Leban, prelat Stanislav  Zidar, Matjaž Venta, ter Marko Košnik, Andrej Šink in  Zdravko Žagar.  Zgodovino župnije in njene pomembne može, posebej skladatelje cerkvene glasbe, je predstavil tajnik ŽPS Josip Mihalic. Slovesnosti ob 870 letnici,  odkar je bila omenjena  cerkljanska župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, sta se udeležila tudi cerkljanski župan Franc Čebulj in podžupan Miha Zevnik.

Združeni cerkveni pevski zbori iz cerkljanske župnije in tudi  iz vseh podružničnih cerkva iz Lahovč, Pšate,  Spodnjega Brnika  in Zaloga, so pod vodstvom
zborovodje in skladatelja prof. Damijana Močnika ter ob spremljavi  prof. Damjane Božič Močnik na orgle peli pesmi cerkljanskih skladateljev  cerkvene glasbe od Leopolda Cveka, Andreja Vavkna, dr. Franceta Kimovca, Janeza Močnika, Damijana Močnika do Irme Močnik.  Zahvalo pa so izrekli tudi zborovodjema iz podružničnih cerkva Mateji Stare in Mitju Žibertu.  V rodbini Močnik pa je bil nepogrešljiv za cerkljansko glasbeno življenje  pred osmimi leti preminuli  prof. Janez Močnik, ki je s svojim raziskovanjem cerkljanske zgodovine ter ljudskih  pesmi Cerklje na Gorenjskem vedno postavljal na vidno mesto v Slovenski kulturi.  Prof. Damijan Močnik  je eden že svetovno priznanih  skladateljev, ki je prejel  za svoje skladbe vrsto uglednih priznaj po svetu.

Vsem župljanom, ki so kot eden z vsem srcem in dušo stopili skupaj pri pripravi slovesnosti, se je ob koncu maše  vsem zahvalil župnijski upravitelj  Martin Leban. Poudaril je duhovni pomen slovesnosti. Poleg župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja  v Cerkljah,  je v župniji še 14 podružnic in številni drugi verski objekti.   Jubilejno praznovanje so župljani in občani Cerkelj sklenili na svojo žegnanjsko nedeljo 27. oktobra z dopoldansko  sveto mašo, ki jo je v župnijski cerkvi daroval župnijski upravitelj  Martin Leban.

Na ogled je bila tudi zanimiva razstava  fotografij cerkljanskih duhovnikov

Razstava fotografij cerkljanskih župnikov in kaplanov, duhovnikov rojakov in duhovnih pomočnikov v župnijski dvorani škofa Jožefa Kvasa, je zbudila veliko oba dneva zanimanje pri obiskovalcih razstave. Razstavo sta v besedi in fotografiji pripravila zakonca Jože in Ana Žagar.

Zgodovina Cerkljanske fare

Kot smo lahko  slišali, ni pisnega poročila o začetku cerkljanske fare. V 12. in 13. stoletju so imeli angleško - velanski grofje svoja posestva v Poženiku in Vopovljah. To trdijo ljudje, gospodoval pa jim je graščak Brnikar, po katerem se imenujeta vasi Spodnji in Zgornji Brnik. Njemu je služilo na stotine podložnikov in več oskrbnikov, kateri so stanovali v raznih krajih grajskih posestev. Blizu svojega gradu je Brnikar sezidal prvo cerkvico na čast sv. Martina, a letnica  gradnje ni znana. Nato pa so spoznali, da je bolje in potrebno, da se farna cerkev zgradi v središču fare, zato so opustili faro v Šmartnem in jo postavili v Trnovljah, dosedanjih Cerkljah. Šele takrat se začenja  omemba pisne  listine  iz leta 1154, po kateri se za župnika v Trnovljah imenuje Riferus. Listina je shranjena v muzeju v Celovcu. V njej naštevajo razne plemenitaše, ki so odstopili svoja posestva v Preddvoru in drugod na Kranjskem. Cerkljanska fara je bila do leta 1731 pod Blejskim patriarhatom, potem pod Goriško nadškofijo do leta 1787 in od tu naprej pa pod ljubljansko škofijo.

Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 27.10.2024