V rojstni hiši Ignacija Borštnika v Cerkljah na Gorenjskem je v soboto, 21. oktobra Dane Novak, skrbnik Borštnikove domačije, prikazal star običaj peke belega in črnega kruha ter tudi peko prešc. Dane je želel z medgeneracijsko delavnico predvsem mladim  pokazati, kako se peče kruh.  Obisk je bil zelo dober.

Sobotni običaj je zaznamoval čase, ko so gorenjske gospodinje pred praznikom vseh svetih, to je pred 1. novembrom, poleg kruha napekle tudi veliko hlebčkov, imenovanih prešce. Tokrat pa je dal v krušno peč tudi ocvirkovko. Da je sobotna medgeneracijska delavnica lepo uspela, gresta zahvali tudi Občini Cerklje na Gorenjskem in Mesariji Kmečki hram.

Sveže pečene hlebčke je Dane podaril tudi obiskovalcem domačije, ki so prišli v Cerklje iz različnih  gorenjskih krajev in Ljubljane.  Med obiskovalci so bili tudi Slavka Pintar iz Stare Fužine v Bohinju,  Marjan Šubic iz Radovljice, sicer član priljubljenega  narodno zabavnega ansambla Tria Šubic.  Dekleta Špela, Zoja in Barbara pa so v zgornjih prostorih  Borštnikove domačije izvedle recital z naslovom Lepa Vida!  

V soboto je Dane v  stari mentrgi zamesil testo. Pri mešenju testa so mu pomagali tudi obiskovalci, med njimi  Pino Tacer in Barbara Boben iz Ljubljane, Špela Šubic iz Radovljice in  Nadja Žura iz Zgornjega Brnika. Tokrat je uporabil črno in belo moko, iz kakršne so pekli kruh in prešce nekoč. Ko je testo vzhajalo, je zakuril staro krušno peč, in ko je bila ravno prav segreta, je vanjo dal 11  hlebcev  črnega in belega kruha, prešc ter ocvirkovko, ki so se v slabi uri lepo zapekle.

Prejemniki  belega kruha-prešc so  bili prijetno presenečeni.

Vidko in Nadja Žura z Zgornjega Brnika pa  dodala, da sta v njihovi vasi pred več kot petinštiridesetimi leti pekli prešce Urhova mama in Kropivnikova Micka. Nadja pa je še povedala, da so v njeni rojstni vasi Koritnica pri Baški grapi pekli prešce za vso vas v peči pri sosedovih. V soboto pa je Žurova zamesila kruh po receptih, kot so ga pripravili v Baški grapi in se je  nekoliko razlikoval od Danetovega recepta.

Marsikateri revni družini so prešce, zbrane ob tem prazniku, pomagale preživeti zimo. Kdor kruh deli, se mu v rokah množi, pa pravi star pregovor.

Kot pravi Dane Novak: » Bilo je še ne nedolgo nazaj, v času moje mladosti, predvsem na kmetih povsem drugače. Kruh se je pekel v vsaki kmečki hiši v krušni peči enkrat tedensko. Krušna peč v kmečki  hiši je bila kot tabernakelj v cerkvi. S kruhom se je delalo in ravnalo spoštljivo. Z njim se ni razmetavalo, kar je bilo starega in suhega kruha, so gospodinje porabile kako drugače ali pa  ga je pojedla živina. Kdor orje, seje, žanje, mlati in mesi, ta, kruha ne bo metal v smeti. Sam se še spominjam, ko so v okolici Kranja in tudi drugod po Gorenjski še delovali mlini. Pred mlini so se  vile doge vrste konjskih  vpreg z vozovi, na katerih so pripeljali v mlin več sto kilogramske tovore pšenice, pa tudi ostalih žit, kot je ječmen, rž, ajda ali proso.

Ko pa je pri mojih dobrih petnajstih letih resno zbolela moja mama, sem hočeš nočeš peko prevzel jaz. Še največja umetnost peke kruha v peči je bila pravilna  in na pravo temperaturo ogreta peč in uskladitev, da je kruh pravilno vzhajan, ko je ogenj v peči pogorel in je peč pripravljena na vsajanje hlebov.«

Prikazali ročno ribanje zelja

V času, ko je kruh vzhajal in pozneje, ko je bil že v peči, so se posvetili ročnemu ribanju in tlačenju zelja, za kar je bil odgovoren Ivan Kropivnik,  gospodinje pa so na štedilniku na drva scvrle slanino-špeh za ocvirke, s katerimi so zabelili ajdove žgance in kislo zelje, ki so ga postregli ob koncu delavnice.

»Žal pa danes taki in podobni običaji tonejo v pozabo. Namesto, da bi ohranjali stare običaje, prevzemamo nove, ki nam jih vsiljuje sodobna zahodna potrošniška miselnost, a s tem se izgublja tudi narodova zavest,« je še kritičen Dane Novak.

Besedilo in foto: Janez Kuhar, 21.10.2023