Ličkanje ali kožuhanje koruze, kot se temu opravilu reče v različnih krajih naše domovine, je pred desetletji veljalo za najpomembnejše jesensko kmečko opravilo. To je bil tisti kmečki običaj, ki je na kmetijah krajšal oziroma popestril jesenske večere. Odkar delo že na njivi opravijo stroji, ta čar izginja. Ob večerih so se ob kupu koruze zbrali domači, sosedje, znanci, sorodniki in se lotili ročnega ličkanja koruze, kar za številne predstavlja lepe spomine. Ličkanje koruze so letos pripravili tudi v Domu starejših Taber v Šmartnem pri Cerkljah, ki se ga je udeležilo več kot 40 stanovalcev doma. Tovrstna dela, tudi ličkanje koruze  opravljajo radi, druženje pa jim  je bilo izredno prijetno. Večina stanovalcev je v mladosti vsako leto ličkala koruzo, se pa vsako leto najde še kdo, ki se z ličkanjem koruze sreča prvič. Po končanem ličkanju so koruzo obesili, da se posuši, pozimi pa jo bodo stanovalci » rofkali«. V Tabru so stanovalci sami ličkali koruzo, pri prinosu koruze jim je pomagal hišnik Boštjan, pri obešanju  pa sta stanovalcem pomagala varuha Sara in Sebastijan. In ker pri druženju ob ličkanju ne sme manjkati pesem, so poskrbeli stanovalci doma.

Besedilo Janez Kuhar, foto Nataša Lavtižar

Cerklje, 17.10.2023