INVAZIVNE VRSTE IN KAKO UKREPATI

Gre za nadležne in trdovratne rastline (kot so ščiri, ambrozija, japonski dresnik idr.) in škodljivce (koloradski hrošč…) ali škodljivce (kot so koloradski hrošč, koruzni hrošč, rdeči lazar, kostanjeva šiškarica, hrušev ožig idr.).

• Zmanjšujejo pridelek in povečujejo stroške pridelave zaradi večje porabe zaščitnih   sredstev ali večjega vložka dela.

• Spreminjajo podobo krajine.

• Izpodrivajo domorodne rastline in živali ter spreminjajo ekosisteme.

• Povzročajo alergije (predvsem ambrozija) ali imajo druge

negativne vplive na zdravje (na primer orjaški dežen).

• Povzročajo škodo na objektih.

• Zmanjšujejo poplavno varnost in povečujejo erozijo.

• Preprečujejo dostop do vode.

• Povečujejo stroške vzdrževanja cest, železnic in drugih

javnih površin.

• Zaradi vseh nevšečnosti državam Evropske unije vsako

leto povzročijo okoli 12 milijard evrov stroškov.

KAKO UKREPATI?

·         Potrebno jih je čimprej odstraniti oziroma preprečiti njihovo širjenje.

·         Najvarnejša metoda ravnanja z ostanki invazivnih tujerodnih rastlin je sežig, kar je nujno za cvetoče in semeneče rastline, kljub temu pa se z ostanki lahko ravna tudi drugače: necvetoče ambrozijo, zlato rozgo, žlezavo nedotiko, navadno barvilnico lahko kompostiramo na licu mesta, vsekakor pa to ne velja za japonski dresnik.

Več o ravnanju z ostanki invazivnih tujerodnih rastlin lahko preberete v dokumentu, dostopnem na https://zrsvn-varstvonarave.si/wp-content/uploads/2020/08/Ravnanje-z-ostanki-ITR-kon%C4%8Dna.pdf). 

·         Vrtnega zelenega odreza se nikakor ne odlaga v gozd, saj se s tem tujerodne vrste vnesejo v naravno okolje, od koder se spontano širijo.

·         Širjenje se lahko omeji tudi s košnjo rastlin pred cvetenjem – vsekakor je obdobje pred cvetenjem osnovno vodilo vsakršnega odstranjevanja.

·         V sklopu preprečevanja vnosa novih vrst v domače okolje lahko veliko naredimo s poznavanjem invazivnih tujerodnih vrst in uporabo/sajenjem domorodnih rastlin na našem vrtu. Invazivne tujerodne rastline z našega vrta namreč hitro pobegnejo, saj se njihova semena pogosto širijo z vetrom, ali pa plodove raznašajo ptice.

·         Za učinkovito upravljanje z invazivniimi tujerodnimi vrstami je zelo pomembno zgodnje odkrivanje in poznavanje razširjenosti, zato vabimo vse, da vaša opažanja invazivk sporočite v sistem »Invazivke«, s katerim upravlja Gozdarski inštitut Slovenije – mobilna aplikacija je dostopna v GooglePlay in AppStore.

Vsak lahko prispeva k obvladovanju invazivnih tujerodnih vrst!

Več o invazivnih vrstah in kako se jih ustrezno znebiti najdete tukaj: https://skp.si/download/invazivke-brosura-splet-spreds-pdf?ind=60c31c20982c4&filename=Invazivke-brosura-SPLET-spreds.pdf&wpdmdl=6197&refresh=640da94287ff41678616898

Karto so izdelali v ZRSVN. Podatke o lokacijah invazivnih tujerodnih vrst so pridobili na spletni strani www.invazivke.si