Ob sončnih dneh se dobro počutimo, imamo več energije in bolj optimistično gledamo v svet. Žal pa ima sonce poleg koristnih učinkov (nastanek vitamina D, dobro počutje, svetloba, toplota) tudi škodljive učinke na zdravje ljudi.  

Prekomerno izpostavljanje UV žarkom lahko povzroči akutne in kronične/odložene škodljive učinke na koži, očeh, imunskem sistemu.

Izpostavljanje sončnemu UV sevanju povzroča prezgodnje staranje kože in je glavni dejavnik tveganja za razvoj vseh vrst kožnega raka. Število novih primerov kožnega raka v zadnjih desetletjih v svetu in tudi v Sloveniji narašča. Po podatkih iz Registra raka RS, je v Sloveniji za obdobje 2014 do 2018 upoštevaje oba spola, nemelanomski kožni rak na prvem mestu po pogostosti med vsemi raki, letno smo beležili povprečno 3.036 novih primerov. Strmo narašča tudi število novih primerov malignega melanoma kože (t.i. črni rak), povprečno 569 novih primerov na leto.

Dejavniki tveganja za nastanek kožnega raka, zlasti za nastanek malignega melanoma so povezani z našimi genetskimi značilnostmi in našim vedenjem, to so:

·         izpostavljanje soncu, kar je glavni dejavnik tveganja za razvoj vseh vrst kožnega raka;

·         svetla polt;  

·         številni, nepravilni in različni nevusi (pigmentna znamenja);

·         sončne opekline (še zlasti nastale v otroštvu);

·         predrakave spremembe na koži;

·         družinska obremenjenost ali že prebolel rak kože v preteklosti;

·         oslabljen imunski sistem;  

·         pridobivanje zagorele polti v solarijih.

Ne glede na to, ali imamo katerega od prej navedenih dejavnikov tveganja, lahko z zmanjšanjem izpostavljenosti UV sevanju tveganje za pojav kožnega raka zmanjšamo.

Vsakokrat, ko se izpostavljamo UV sevanju, da bi  zagoreli, večamo tveganje za pojav kožnega raka. Zagorela polt ni pokazatelj dobrega zdravja, ampak je odgovor kože na poškodbo.

Kožni rak se pogosteje pojavlja pri svetlopoltih ljudeh, vendar za kožnim rakom obolevajo tudi ljudje temne polti. Tveganje za nastanek posledic na očeh (vnetje očesne veznice, roženice, nastanek sive mrene) in imunskem sistemu (spremenjeno ravnovesje imunskega odziva) pa je enako ne glede na tip kože.

Splošna priporočila za zaščito pred škodljivimi učinki UV sevanja so:

Prilagoditev naših aktivnosti moči sonca

·         Omejimo izpostavljanje soncu v času, ko je njegova moč največja, to je poleti med 10. in 17. uro. -  Aktivnosti na prostem, če se le da, opravimo prej ali potem.

·         Umaknimo se v senco. - Poiščimo senco (npr. zgradba, šotor, senca dreves) ali ustvarimo senco (npr. odprimo dežnik, senčilo). Najbolje smo zaščiteni v zgradbi.

Skrb za osebno zaščito

·         Izberimo primerna oblačila in pokrivala. - Kadar se ne moremo umakniti močnemu soncu, oblecimo ohlapna oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami (iz lahkih in gostih tkanin, v več slojih, živih ali temnejših barv). Glavo pokrijmo s širokokrajnim klobukom (7,5 - 10 cm) ali pokrivalom v legionarskem kroju.

·         Sončna očala. - Zaščitimo oči s sončnimi očali ustrezne kakovosti (CE, UV 400) in oblike (ki preprečijo dostop UV žarkov tudi s strani).

Kot dodatno zaščito uporabimo kemične varovalne pripravke.

Na delih telesa, ki jih ne moremo zaščiti z obleko, uporabimo kemične varovalne pripravke. Zagotavljati morajo širokospektralno zaščito (pred UVA in UVB žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem (SZF) 30 ali več. Pomembna je njihova pravilna uporaba.

Svetujemo še:

·         Ne sončimo se namerno.

Tudi zaradi nadomeščanja vitamina D se ni potrebno pretirano izpostavljati soncu. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) namreč zaključuje, da ni dvoma, da nam malo izpostavljanja soncu koristi in hkrati poudarja, da za vzdrževanje ustreznega nivoja vitamina D v telesu v poletnem času zadostuje že 5 do 10-15 minut izpostavljanja soncu na sicer že izpostavljenih delih telesa (obraz, dlani, roke) 2 do 3 krat tedensko.

·         Dnevno spremljajmo napovedi UV indeksa.

                   (http://meteo.arso.gov.si/met/sl/weather/bulletin/bio/)

·         Redno nadomeščajmo tekočino. Najprimernejša je voda iz pipe.

·         Odpovejmo se uporabi solarija. 

Poleg izvajanja samozaščitnih ukrepov je pomembno tudi redno samo-pregledovanje kože za zgodnje odkrivanje kožnega melanoma.

V Sloveniji in drugod po svetu se z naraščanjem primerov kožnega raka spopadamo sspodbujanjem preventivnega ravnanja. V ta namen tudi pri nas obstoji kar nekaj izobraževalnih programov in akcij za ozaveščanje prebivalstva o pomenu izvajanja samozaščitnih ukrepov kot npr.: program Varno s soncem (namenjen predšolskim otrokom vključenim v vrtec in osnovnošolcem), aktivnosti v okviru dneva/meseca posvečenega melanomu (Melanoma Day), program Varno delo na soncu (namenjen zaposlenim, ki delajo na prostem) itd.

Skupen cilj vsem je:

·         doseči splošno zavedanje, da zagorela polt ne simbolizira zdravja in vitalnosti, temveč predstavlja poškodbo kože, ki napoveduje njeno prezgodnje staranje in večje tveganje za nastanek rakavih obolenj kože in oči;

·         spodbuditi prebivalce k rednemu izvajanju zaščitnih ukrepov.

 Slika : Izvajanje priporočenih ukrepov glede na stopnjo UV sevanja (UV index)

Več informacij dostopno na: https://www.nijz.si/sl/ultravijolicno-uv-sevanje-in-zdravje

Pripravila: prim. mag. Simona Uršič, dr. med., spec. higiene in javnega zdravja