Ključni elementi Psihološke prve pomoči ob paničnem napadu
Ker so panični napadi precej pogost pojav, obstaja verjetnost, da se boste tudi vi kdaj znašli v situaciji, ko ga bo oseba doživela. Lahko bo tudi nekdo od bližnjih, kot so družinski člani, prijatelj/ica, sodelavec/ka, sosed/a… Če pride do tega, se je dobro spomniti treh glavnih korakov psihološke prve pomoči. V pomoč nam je lahko kratica PPP – Prepoznam, Pristopim in Pomagam.
(i) Prepoznava – kako prepoznati znake in simptome paničnega napada.
Ob sumu na panični napad smo še posebej pozorni na naslednje: pospešeno bitje ali razbijanje srca; znojenje/mrazenje ali vročinski oblivi; drhtenje in tresenje; pospešeno dihanje/občutek dušenja; bolečine ali nelagodje v prsih; slabost ali nelagodje v prebavilih; otrplost ali mravljinčenje; vrtoglavica/občutek izgube zavesti; strah pred izgubo nadzora nad sabo; strah pred tem, da se bo osebi zmešalo; strah pred nezmožnostjo zdržati občutke; in strah pred smrtjo. Če so prisotni 4 ali več od naštetih znakov in simptomov, gre verjetno za panični napad. Ne pozabite, da se napad razvije nenadoma, vrh pa doseže v okviru 10 minut.
(ii) Pristop - kako pristopiti k osebi, ki doživlja panični napad, in z njo vzpostaviti komunikacijo.
V drugem koraku preverimo, če gre res za panični napad. Osebo lahko vprašamo, če se ji je kaj podobnega že zgodilo v preteklosti ali če nam lahko opiše, kaj doživlja. Če se to v preteklosti še ni zgodilo in oseba meni, da ne doživlja napada panike, lahko gre za resno telesno stanje – simptomi so lahko namreč podobni nekaterim ogrožajočim stanjem, kot je srčni infarkt. V tem primeru je potrebna takojšnja zdravniška pomoč. Če oseba pove, da je že doživela napad panike in sedaj doživlja podobne znake, je zelo pomembno, da ostanemo mirni, osebi povemo, da najverjetneje ponovno doživlja napad panike ter ji zagotovimo, da bomo ob njej, dokler napad ne mine.
(iii) Pomoč – kako nuditi ustrezno pomoč v primeru paničnega napada in vzpodbujati osebo k uporabi strokovnih virov pomoči.
Najprej osebo pomirimo, da ne gre za življenjsko ogrožajoče stanje in da bo panični napad minil. Ob tem ne zmanjšujmo pomembnosti njenega doživljanja (npr. izogibajmo se temu, da rečemo, da ni tako hudo). Nato ji nudimo oporo – z osebo govorimo razločno in počasi, smo potrpežljivi, hkrati pa jo lahko tudi direktno vprašamo, kaj bi ji pomagalo. Njeno pozornost preusmerimo na dihanje – to naj bo počasno in enakomerno (npr. počasni vdihi skozi nos in počasni izdihi skozi usta). Osebi ponudimo podporo, tudi ko napad mine. Preverimo, kako se počuti in ji v primeru utrujenosti in prestrašenosti zagotovimo, da je to normalno. V primeru, da se pri osebi panični napadi ponavljajo, ji predlagamo, naj se obrne na zdravstvenega strokovnjaka. Povemo ji, da a obstajajo različni učinkoviti viri in načini pomoči za obvladovanje panike.
Natančneje in bolj podrobno o tem, kako pomagati ob paničnem napadu, si lahko preberete na spletni strani programa MIRA – www.zadusevnozdravje.si pod zavihkom Pomagam drugemu. Tam so omenjeni tudi različni viri strokovne pomoči, na katere se lahko obrne oseba, ki doživlja panične napade.
Kako do znanj psihološke prve pomoči?
Znanja in veščine PPP lahko pridobite v enodnevnem edukacijskem programu, ki ga izvajajo strokovnjaki na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Usposabljanje poteka v manjših skupinah (do 20 udeležencev) in vključuje tako teoretični kot izkustveni del.
Udeležba na programu je brezplačna.
V kolikor bi vas zanimalo sodelovanje v programu, vas prosimo, da spremljate objave razpisanih izobraževanj na spletni strani: https://www.zadusevnozdravje.si/pomagam-drugemu/izobrazevanja/
Pripravil:
Patrik Senica, diplomirani psiholog (UN)
Nacionalni inštitut za javno zdravje, OE Celje
