Logo MojaObčina.si
DANES
13°C
7°C
JUTRI
19°C
6°C
Oceni objavo

IZBIRAJMO AKTIVNOSTI, KI PODPIRAJO AKTIVEN ŽIVLJENJSKI SLOG

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ob svetovnem dnevu gibanja, ki ga obeležujemo 10. maja, poudarjajo pomen redne, varne in uravnotežene telesne dejavnosti kot varovalnega dejavnika, ki izboljša kakovost življenja in podaljšuje življenjsko dobo.

Pridružimo se aktivnim odraslim in bodimo vsaj petkrat na teden po pol ure zmerno telesno dejavni, toliko da se ogrejemo in zaznamo nekoliko pospešen srčni utrip, oziroma vsaj trikrat tedensko po 25 minut intenzivneje telesno dejavni, da se ob tem tudi spotimo in zadihamo. Kadar izvajamo pretežno vzdržljivostno vadbo, kot sta tek in hitra hoja, dvakrat tedensko dodajajmo vaje za moč in gibljivost. Ob izbiri nordijske hoje ali plavanja, bomo še posebej učinkoviti, saj s takšno obliko vadbe krepimo vse tri elemente uravnotežene vadbe – vzdržljivost, moč in gibljivost. V kolikor smo starejši od 65 let, je dobro, da trikrat tedensko poleg omenjenih aktivnosti izvajamo tudi vaje za ravnotežje in preprečevanje padcev.

Z redno telesno dejavnostjo lahko preprečimo in lažje obvladujemo nastanek srčno – žilnih bolezni, rakavih obolenj in sladkorne bolezni tipa 2, ki povzročajo približno tri četrtine smrti po svetu. Aktiven življenjski slog in redna telesna dejavnost v vseh življenjskih obdobjih, od otroštva do zrelih let, prav tako pomagata pri preprečevanju krhkosti kosti (osteoporoze) in z njo povezanih zlomov pri starejših. Zlomi kolka spadajo med štiri najpogostejše oblike zlomov, ki jih povezujemo s krhkostjo kostnine, in so glavni razlog bolnišničnih obravnav ter umrljivosti zaradi nezgod starejših odraslih. V savinjski regiji med kazalniki zdravja izstopa strmo naraščanje stopnje bolnišničnih obravnav zaradi zloma kolka pri osebah, starejših od 65 let. Bodimo torej redno telesno dejavni tudi z mislijo na samostojnejše in aktivno življenje v starosti.

Poleg omenjenih ima redna telesna dejavnost še številne druge ugodne učinke, predvsem na duševno zdravje, spanje, miselne in učne sposobnosti, imunsko odpornost ter obvladovanje kostno-mišičnih obolenj, ki so vodilni vzrok začasne odsotnosti z dela delovno aktivnega prebivalstva. Število dni bolniške odsotnosti na zaposlenega je v savinjski regiji naraščalo že v obdobju pred pandemijo, v času pandemije pa se je število dni bolniške odsotnosti na zaposlenega še dodatno povečalo. V delovnem okolju preživimo dobršen del življenja, zato je promocija telesne dejavnosti na delovnem mestu pomemben gradnik zdravja in zadovoljstva delavcev ter nenazadnje povečuje produktivnost in zmanjšuje stroške podjetja zaradi bolniških odsotnosti.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so v okviru projekta PKMO sooblikovali brezplačno spletno orodje za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu (www.pkmo.si), ki je namenjeno delodajalcem in njihovim zaposlenim. V okviru spletnega orodja je med drugim dostopen plakat s praktičnim prikazom aktivnega odmora na delovnem mestu. Če želimo zmanjšati negativne učinke vsakodnevnega sedenja, pa poleg izvajanja aktivnega odmora velja upoštevati načelo, da sedenje vsako uro prekinimo vsaj za eno minuto. Tudi telefonske klice ali krajše sestanke lahko v ta namen izvajamo stoje in čim več priložnosti izkoristimo za gibanje. Bodimo čim bolj domiselni - vsak gib šteje.

Dodatne informacije:

Anja Strmšek, dr. med., specializantka javnega zdravja

NIJZ Območna enota Celje

Tel: 051 370 446, e-pošta: anja.strmsek@nijz.si

Maj, 2022

Oglejte si tudi