Na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez je Državni zbor letos sprejel spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih ter 23. september razglasil za dan slovenskega športa. Šport si svoj praznik nedvomno zasluži tako zaradi izjemnih dosežkov naših vrhunskih športnikov kot tudi zaradi pomembnega vpliva na naše zdravje in počutje. Dan slovenskega športa je namenjen promociji športa v najširšem smislu in k telesni aktivnosti ter zdravemu načinu življenja nagovarja tudi tiste, ki so se športu doslej iz različnih razlogov izogibali.
V Celju smo ta praznik želeli obeležiti z različnimi športno – rekreativnimi dogodki, vendar zaradi širjenja novega koronavirusa in s tem povezanimi ukrepi žal to ni mogoče. Želimo si, da bi kljub temu naše občanke in občani danes svoj prosti čas izkoristili za športne aktivnosti, ki so jim najbolj pri srcu. Vsekakor pa je ta dan odlična priložnost, da razmislimo o tem, kakšen je naš odnos do športa, ali smo dovolj aktivni in ali bi lahko na tem področju zase naredili še kaj več.
Mesto s športnim srcem
V Celju vedno znova z veseljem in ponosom povemo, da smo najbolj športno mesto v Sloveniji. Imamo sodobno športno infrastrukturo, veliko športno – rekreacijskih površin, srčne navijače in športnike, ki nas razveseljujejo s svojimi odličnimi rezultati in nosijo dobro ime našega mesta širom sveta. Med najpomembnejšimi športnimi objekti so nogometni stadioni Z' dežele, Skalna klet in Olimp, dvorani Zlatorog in Golovec, atletski stadion Kladivar, bazen Golovec in Letno kopališče Celje, Kegljišče Golovec, drsališče, smučišče, pustolovski park in zip-line na Celjski koči, Center vodnih športov na Špici in še bi lahko naštevali.
Aprila 2018 smo pri I. OŠ odprli novo telovadnico z najsodobnejšim plezalnim centrom in s tem otrokom, mladim, in ostalim občanom ponudili odlične pogoje za šport in rekreacijo. Naložba je bila vredna 3,6 milijona evrov. Mesec dni kasneje smo skupaj z Mestno četrtjo Dečkova vas in celjskimi klubi v Novem trgu predali namenu Pump track poligon. Lani smo se veselili dveh velikih športnih pridobitev. V začetku septembra smo na Skalni kleti odprli nov, večnamenski športni objekt, v katerem je svoje prostore dobil šolski nogometni center Nogometnega kluba Celje. Podjetje ZPO je naložbo, ki je skupaj z zunanjo ureditvijo stala nekaj čez 800.000 evrov, uresničilo s pomočjo nepovratnih sredstev Fundacije za šport. Z otvoritvijo objekta smo na najlepši možni način proslavili 100-letnico nogometa v Celju. Konec junija smo na Šmartinskem jezeru odprli novi skakalnici za akrobatske skoke v vodo, ki smo jih zgradili s pomočjo nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Letos smo na Šmartinskem jezeru odprli tudi wake park.
V Celju kar 81 klubov in društev
V Celju delujejo številna športna društva, ki veliko pozornosti namenjajo vzgoji mladih vrhunskih športnikov, skrbijo za rekreacijo odraslih ter za interesne vadbe predšolskih in šolskih otrok. Celjska športna društva so tako po kakovosti vadbe kot po razvrstitvi v tekmovalnem sistemu v samem vrhu slovenskega športa. Posamezniki in ekipe v nekaterih športnih panogah dosegajo odmevne uvrstitve na evropskih in svetovnih tekmovanjih ter so tako najboljši promotorji in ambasadorji knežjega mesta.
Po dolgih letih je Rokometni klub Celje Pivovarna Laško ponovno dosegel uvrstitev v osmino finala v Ligi prvakov, ki pa je bila zaradi epidemioloških razmer prekinjena. Atletsko društvo Kladivar, ki je letos gostilo tudi državno prvenstvo, niza odmevne rezultate in dosežke tako v članski kot v mlajših kategorijah.
Neizmerno ponosni pa smo letos, ker je Nogometni klub Celje prvič v zgodovini postal državni prvak.
Športna zveza Celje, v katero je včlanjenih 81 društev ali klubov iz različnih športnih panog, skupaj z Mestno občino Celje, vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami izvaja različne programe, ki mlade spodbujajo k športu (tečaji drsanja, plavanja, športni dnevi, počitniški programi …).
Mestna občina Celje skupaj z Športno zvezo Celje vsako leto v januarju organizira tudi prireditev Športnik leta. Na tem tradicionalnem in odmevnem dogodku razglasimo Naj športnico oziroma Naj športnika leta in najuspešnejšim podelimo priznanja. Zavedamo se namreč, da nas šport povezuje in da je za dobre rezultate potrebno zelo veliko trdega dela, odrekanja in predanosti. Prav je, da jim vsaj enkrat na leto izkažemo spoštovanje.
Vsako leto organiziramo tradicionalni Mesec športa, ki pa je letos zaradi epidemije covid-19 potekal v bistveno manjšem obsegu v organizaciji Športne zveze Celje. Gre za projekt, v katerem sicer z bogatim programom brezplačnih aktivnosti občane spodbujamo k športu in zdravemu načinu življenja.
Na rezultate, ki so jih lani dosegli člani Športne zveze Celje, smo lahko vsi ponosni. Medalje je 52 celjskih športnikov iz 11 športnih društev in treh invalidskih društev oziroma organizacij s posebnimi potrebami. Skupaj so naši celjski športniki v nastopih za slovenske reprezentance na največjih tekmovanjih osvojili 104 medalje (32 zlatih, 32 srebrnih in 40 bronastih). Invalidi oziroma osebe s posebnimi potrebami so osvojili 4 medalje (vse bronaste) V mednarodnih klubskih tekmovanjih so ekipe celjskih športnih društev osvojile eno bronasto medaljo.
Tudi med otroci in mladimi imamo veliko nadarjenih in perspektivnih športnikov. Tudi njim vsako leto na tradicionalni prireditvi v juniju podelimo priznanja in jih spodbujamo, naj z vztrajnostjo in predanostjo sledijo svojim športnim ciljem.
Finančne spodbude
V Mestni občini Celje si po svojih najboljših močeh prizadevamo, da bi imeli člani športnih društev dobre pogoje za treninge, zato vsako leto vlagamo v razvoj infrastrukture in jim pomagamo s finančnimi spodbudami. Preko Javnega razpisa za izbor izvajalcem in sofinanciranje vsebin ter razvojnih in strokovnih nalog letnega programa športa v Mestni občini Celje bomo iz letošnjega proračuna 74 športnim društvom namenili 877.500 evrov.
150.000 evrov bomo razdelili preko javnega razpisa za financiranje promocije Mestne občine Celje skozi šport. Športne dejavnosti spodbujamo tudi s subvencijami, s katerimi društvom posredno pomagamo pri plačilu najema šolskih telovadnic in uporabe športnih objektov.
K različnim športnim aktivnostim pa seveda spodbujamo tudi vse ostale občane, predvsem pa otroke in mlade. Verjamemo, da je šport odlična popotnica za vse življenje, saj nas uči spoznavati in premagovati naše meje. Čeprav se vsi ne morejo profesionalno ukvarjati s športom, je prav, da na zdrav način preživljajo svoj prosti čas. V našem mestu je šport postal način življenja. Na sprehodu ob Savinjskem nabrežju in Šmartinskem jezeru srečujemo številne rekreativne tekače in sprehajalce. Poti na Celjsko kočo, Stari grad Celje, Anski in Miklavški vrh so vedno polne pohodnikov, lokalne ceste in kolesarske steze pa polne ljubiteljev kolesarjenja. Da bi bilo kolesarjenje v Celju še bolj prijetno in varno, s pomočjo evropskih sredstev gradimo mrežo kolesarskih povezav, skupaj s sosednjimi občinami pa sodelujemo tudi v projektu izgradnje regijskih kolesarskih poti.
Zgodovina celjskega športa
Letos v Celju obeležujemo 130 let organiziranega športa. Za prelomnico v organiziranosti športa štejemo ustanovitev društva Celjski sokol (1890), čeprav je dokumentirana zgodovina športa v Celju mnogo starejša. Začeli so jo navdušenci, ki so želeli v prvih športnih društvih kakovostno izkoriščati svoj prosti čas (Celjsko strelsko društvo – 1812, Turnarji – 1862, Nordpol klub – 1875 …). Z ustanovitvijo Celjskega sokola pa šport ni bil več le pomembno načelo zdravega življenja, ampak tudi učinkovito sredstvo politične mobilizacije. V obdobju po 2. svetovni vojni je značaj prestiža in politične konkurence zamenjal značaj množičnosti in uspešnosti. Leta 1946 je iz tradicije slovensko orientiranih predvojnih celjskih športnih društev nastal znameniti Kladivar, ki je za nekaj let pod eno organizacijsko streho združil vse takratne športne panoge v mestu in tudi na njegovem širšem območju. Že v 50–tih letih so se začele posamezne športne zvrsti osamosvajati. Poleg množičnega se je vse bolj začel uveljavljati vrhunski, tekmovalni šport, ki je postavil nova pravila športnega življenja in dela.
Omeniti velja tudi, da so bile v Celju organizirane prve Mednarodne igre šolarjev, ki so do danes prerasle v olimpijsko gibanje, in sicer leta 1968. Letošnje poletne mednarodne igre šolarjev na Madžarskem so bile odpovedane zaradi epidemioloških razmer.
