Logo MojaObčina.si

Celje

JUTRI
28°C
14°C
ČE.
24°C
14°C

Zavzemamo se za celovito sanacijo celjske kotline

Na Mestni občini Celje se že vrsto let zavzemamo za celovito sanacijo celjske kotline. Sanacija je nujno potrebna in državo smo večkrat opozorili, da lokalna skupnost sama tako obsežnega okoljskega projekta ne zmore realizirati. Postopki sanacije tal na onesnaženih območjih so namreč kompleksni in poleg velikih finančnih vlaganj zahtevajo vključitev različnih strok in medresorsko usklajevanje ukrepov. 

Območje Stare Cinkarne
Območje Stare Cinkarne, na katerem je od leta 1875 do 1990 obratovala metalurško–kemična industrija Cinkarne Celje, je veliko okoli sedemnajst hektarov in zahteva poseben način sanacije. Od leta 2002, ko je Mestna občina Celje to območje, onesnaženo s težkimi kovinami, prevzela v posest, si prizadevamo, da bi ga postopoma reurbanizirali. Ko smo leta 2007 in 2008 za potrebe širitve Tehnopolisa gradili komunalno opremo, je med gradbenimi deli nastalo dobrih 15.000 kubičnih metrov zemeljskih izkopov, ki so bili zaradi visokih koncentracij onesnažil uvrščeni med nevarne odpadke. Sanacija z uporabo imobilizacije s kalcitnim pepelom nas je stala nekaj več kot 1,2 milijona evrov. Čeprav se je ta postopek izkazal za uspešnega, smo se leta 2016 pridružili projektu GreenerSites in s pomočjo evropskih sredstev poskusno izvedli še druge različne metode, ki so primerne za reurbanizacijo Stare Cinkarne, hkrati pa so nam lahko v pomoč tudi pri načrtovanju in  urejanju drugih območij, kot so denimo zelenice, parki, poti ob prometnicah, parkirišča in zemljišča za rekreacijske namene. 
Dogovor med Ministrstvom za okolje in prostor in Mestno občino Celje za začetek  izvedbe ustreznih strokovnih podlag sanacije oziroma remediacije opuščenega industrijskega območja stara Cinkarna je bil sklenjen pred kratkim, s ciljem kasnejšega sprejetja OPPN tega območja. V pripravi je prav tako dokumentacija za začetek sanacije na območju parcele 115/1, k. o. Teharje, kjer so odloženi odpadki neidentificiranega porekla. Mestna občina Celje v zadnjem času dobro sodeluje z Ministrstvom za okolje in prostor. V postopku v Državnem zboru pa je tudi predlog Zakona o sanaciji v preteklosti onesnaženega okolja na območju Mestne občine Celje. 

Projekti Mestne občine Celje za dvig kakovosti bivanja:

Zamenjava zemljine na igriščih celjskih javnih vrtcev 
S projektom zamenjave zemljine smo na Mestni občini Celje z lastnimi sredstvi začeli leta 2017. V želji, da otrokom zagotovimo varno igro na vrtčevskih igriščih, smo najprej zamenjali zemljino na igrišču vrtca Tončke Čečeve na Hudinji, nato pa še na igrišču Vrtca Tončke Čečeve na Aljaževem hribu. Projekt je bil zahteven in kompleksen, vendar smo ga kljub temu, da smo na tem področju orali ledino, izpeljali strokovno. Veseli smo bili, da je Ministrstvo za okolje in prostor prepoznalo, da je sanacija igrišč, na katerih se igrajo otroci, nujno potrebna in je prevzelo projekt. Sanacija zemljine na vseh igriščih celjskih javnih vrtcev naj bi bila tako letos končana. 

Za čistejši zrak
V Celju smo bistveno zmanjšali onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom in tudi koncentracije delcev PM10 se na letni ravni zmanjšujejo in ne presegajo dovoljene letne vrednosti. Zmanjšuje se tudi število dni s presežnimi mejnimi vrednostmi delcev PM10. Do preseganja mejnih dnevnih vrednosti prihaja samo pozimi, ko se ostalim virom pridružijo kurišča za ogrevanje. Razlog je tudi v meteoroloških pogojih, saj leži mesto v kotlini, za katero so v zimski polovici leta značilne tudi temperaturne inverzije. 
Iz poročil o kakovosti zraka, ki jih pripravlja Agencija RS za okolje, je razvidno, da so na merilnem mestu Celje-Bolnišnica v obdobju od 2015 do 2020 izmerjene letne vrednosti delcev  PM10 v zraku znašale od 21 do 32 mikrogramov/kubični meter in niso presegale mejne letne vrednosti 40 mikrogramov/kubični meter. Znižuje se tudi število dni, ko so izmerjene dnevne vrednosti delcev PM10 v zraku nad mejno vrednostjo. V letu  2019 in 2020 je bilo takšnih dni 23, v letu 2018 35, v letu 2017 49 dni, v letu 2016 53 dni, v letu 2015 pa kar 70 dni. Dopustno število dni v koledarskem letu  s preseženo mejno dnevno vrednostjo je 35 dni.
Zrak v mestu bo zagotovo čistejši, ko bodo uresničeni vsi načrtovani projekti trajnostne mobilnosti in ko bo država zgradila vzhodno obvoznico. Tranzitni promet gre namreč še vedno skozi mesto, kar je nedopustno. Gradnja okoli 60 milijonov vredne obvoznice naj se začela v naslednjih letih. »Mestna občina Celje bo vzhodno obvoznico s svojimi prostorskimi plani umestila v prostor, idejne rešitve so že pripravljene. Z novim občinskim prostorskim načrtom smo praktično pri koncu,« je ob novembrskem obisku ministra za infrastrukturo povedal župan Bojan Šrot.  
Čistejši zrak v mestu zagotavljamo s širjenjem plinovodnega omrežja in sistema daljinskega ogrevanja, energetsko obnovo javnih zgradb in ukrepi trajnostne mobilnosti, ki jim v zadnjih letih namenjamo veliko pozornosti in finančnih sredstev.
Namestili smo več polnilnic za električne avtomobile ter s sofinanciranjem Eko sklada kupili deset avtobusov na stisnjen zemeljski plin, ki je okolju prijazen. V sodelovanju z javnim podjetjem Energetika Celje smo v Trnovljah pri Celju zgradili sodobno polnilnico na stisnjen zemeljski plin, ki ni namenjena samo polnjenju Celebusov, ampak tudi drugim vozilom na to vrsto pogona. Floto okolju prijaznih mestnih avtobusov nameravamo širiti. Predlani smo celovito obnovili del Gubčeve in Lilekove ulice v starem mestnem jedru, ki sta zdaj varni za pešce in kolesarje. Zgradili smo tudi sistem vozlišča Park&Ride. Razširili smo sistem izposoje javnih koles KolesCE, gradimo nove kolesarske povezave in občane na različne načine spodbujamo, da se v službo, trgovino in po opravkih namesto z avtom odpravijo peš, s kolesom, Celebusom ali drugimi alternativnimi oblikami mobilnosti. 
K izboljšanju kakovosti zraka v Celju prispevamo tudi s podeljevanjem občinskih subvencij (50.000 evrov na leto) za zamenjavo zastarelih  kurilnih naprav s sodobnimi plinskimi kondenzacijskimi kotli in občinskih subvencij za zamenjavo zastarelih toplotnih postaj v stanovanjskih in javnih objektih, ki so priključeni na daljinsko ogrevanje. Odziv med občani je zelo dober.

Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi