Mestni svet Mestne občine Celje se je v torek seznanil s  potekom   sanacije igrišč celjskih vrtcev, načrtovanimi ukrepi, ki so povezani s sanacijo Celjske kotline in vsebino publikacije Zdravje v občini 2019, ki jo je izdal Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Nina Mašat Strle, strokovna sodelavka Oddelka za okolje in prostor ter komunalo na Mestni občini Celje je uvodoma predstavila večletna prizadevanja občine na tem področju. Med drugim je spomnila tudi na Strateški akcijski načrt za funkcionalno območje Mestne občine Celje, ki je skupno delo strokovnjakov, MOP in zaposlenih na Mestni občini Celje. Gre za strateški dokument, v katerem smo predstavili obstoječe stanje na opuščenem, degradiranem industrijskem območju, možne načine remediacije in med drugim tudi probleme, ki jih bo na poti do našega skupnega cilja potrebno rešiti. Nastal je v okviru evropskega projekta GreenerSites, v njem pa je med drugim predstavljen tudi ukrep remediacije in reurbanizacije območja Stare Cinkarne, ki je namenjen omejitvi razširjanja onesnaževanja v okolje in zagotovitvi novih urbanih površin. Ukrep zajema vse  potrebne korake kot so:
- izvedba dodatnih analiz in strokovnih podlag;
- začasna ureditev območja;
- določitev primerne rabe tal;
- priprava strokovnih podlag za OPPN in priprava ter sprejem OPPN;
- projektiranje in pridobitev dovoljenj in soglasij;
- izvedba remediacije in reurbanizacije ter spremljanje uspešnosti remediacije.

Posamezne faze se bodo izvajale v okviru proračunskih zmožnosti. Veseli nas, da je Ministrstvo za okolje in prostor januarja letos ta načrt prepoznalo kot primerno strokovno podlago in izhodišče pri določanju ukrepov na določenih stopnjah onesnaženosti tal v Mestni občini Celje. Strateški dokument projekta GreenerSites je s to potrditvijo postal primerna strokovna podlaga v nadaljnjih postopkih načrtovanja OPN za Mestno občino Celje. 

V Strateškem akcijskem načrtu sta poleg remediacije in reurbanizacije območja Stare Cinkarne opredeljena še dva prednostna ukrepa in sicer nadgradnja občinskega Geografskega informacijskega sistema (GIS) baze podatkov o onesnaženosti tal na območju občine in vzpostavitev Centra za zbiranje in obdelavo stabiliziranih onesnaženih zemeljskih izkopov.

Zdravstveni kazalniki za Celje so pomirjajoči
 

Po besedah predstavnice Nacionalnega inštituta za javno zdravje Nuše Konec Juričič, dr. med., kazalniki zdravja kažejo, da je bilo število novo odkritih primerov raka v naši občini lani nižje od slovenskega povprečja. Nižja od slovenskega povprečja je bila tudi umrljivost zaradi vseh vrst raka.  Trditve Civilne iniciative Celje, da Celjani zaradi onesnaženih tal pogosteje obolevamo za rakom, so  neresnične in zavajajoče, kar   potrjuje tudi geografska epidemiološka raziskava, ki jo je na osnovi svojega uradnega registra leta 2011 izdelal Onkološki inštitut v Ljubljani. Raziskava je že takrat pokazala, da je tveganje za katerokoli rakavo obolenje v Celju v povprečju enako kot drugod po Sloveniji.

Območje Stare Cinkarne

Sicer pa si Mestna občina Celje že vrsto let zelo prizadeva za celovito sanacijo Celjske kotline. Že večkrat je državo opozorila, da je sanacija potrebna in da lokalna skupnost sama tako obsežnega  okoljskega projekta finančno ne bo zmogla. Postopki sanacije tal na onesnaženih območjih so namreč kompleksni in poleg velikih finančnih vlaganj zahtevajo vključitev različnih strok, medresorsko usklajevanje ukrepov in tudi izvedbo zahtevnih administrativnih postopkov različnih državnih institucij.
Območje Stare Cinkarne, na katerem je od leta 1875 do 1990 obratovala metalurško–kemična industrija Cinkarne Celje, je veliko okoli sedemnajst hektarov in zahteva poseben način sanacije. Od leta 2002, ko je Mestna občina Celje to območje, onesnaženo s težkimi kovinami, prevzela v posest, si prizadevamo, da bi ga postopoma reurbanizirali. Ko smo leta 2007 in 2008 za potrebe širitve Tehnopolisa gradili komunalno opremo, je med gradbenimi deli nastalo dobrih 15.000 kubičnih metrov zemeljskih izkopov, ki so bili zaradi visokih koncentracij onesnažil uvrščeni med nevarne odpadke. Sanacija z uporabo imobilizacije s kalcitnim pepelom nas je stala nekaj več kot milijon evrov. Čeprav se je ta postopek izkazal za uspešnega, smo se leta 2016 pridružili projektu GreenerSites in s pomočjo evropskih sredstev poskusno izvedli še druge različne metode, ki so primerne za reurbanizacijo Stare Cinkarne, hkrati pa so nam lahko v pomoč tudi pri načrtovanju in  urejanju drugih območij, kot so denimo zelenice, parki, poti ob prometnicah, parkirišča in zemljišča za rekreacijske namene.

Zamenjava zemljine v celjskih javnih vrtcih

S projektom zamenjave zemljine smo na Mestni občini Celje z lastnimi sredstvi začeli leta 2017. V želji, da otrokom zagotovimo varno igro na vrtčevskih igriščih, smo najprej zamenjali zemljino na igrišču vrtca Tončke Čečeve na
Hudinji, predlani v času poletnih počitnic pa na igrišču Vrtca Tončke Čečeve na Aljaževem hribu. Projekt je bil zahteven in kompleksen, vendar smo ga kljub temu, da smo na tem področju orali ledino, izpeljali strokovno.

Lani je projekt zamenjave zemljine v celjskih javnih vrtcih prevzelo Ministrstvo za okolje in prostor, ki se je zavezalo, da bo v dveh letih zamenjalo zemljino na igriščih desetih javnih vrtcev in na igrišču pri Savinjskem nabrežju, ki ga uporabljajo otroci iz enote Center. Kot je že znano, sta imela prednost enota Ringa Raja vrtca Zarja in enota Mavrica Vrtca Anice Černejeve. Bernarda Podlipnik iz Ministrstva za okolje in prostor je na seji Mestnega sveta pojasnila, da so dela v obeh vrtcih stala od 650.000 do 660.000 evrov in bodo v celoti zaključena prihodnji mesec. Med poletnimi počitnicami naj bi se začela sanacija v enotah Žiž Žav in Mehurček, nato pa še v vseh ostalih vrtcih, ki so na seznamu. Denar za sanacijo je zagotovljen v državnih proračunih za leti 2020 in 2021.

Bukovžlak

Bernarda Podlipnik je povedala, da se bo sanacija šest hektarov velikega območja v Bukovžlaku pri Celju, ki je tudi predmet tožbe Evropske komisije proti Sloveniji, začela predvidoma v začetku 2021, končana pa mora biti poleti istega leta. Sanacija območja, na katerem je nezakonito odloženih okoli 150.000 kubičnih metrov nenevarnih gradbenih odpadkov in zemeljskih izkopov, je ocenjena na okoli štiri milijone evrov.    

Prizadevanja Mestne občine Celje za čistejše okolje

V Celju smo bistveno zmanjšali onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom in tudi koncentracije delcev PM10 se na letni ravni zmanjšujejo in ne presegajo dovoljene letne vrednosti. Do preseganja mejnih dnevnih vrednosti prihaja samo pozimi, ko se ostalim virom pridružijo kurišča za ogrevanje. Razlog je tudi v meteoroloških pogojih, saj leži mesto v kotlini, za katero so v zimski polovici leta značilne tudi temperaturne inverzije. Iz poročil o kakovosti zraka, ki jih pripravlja Agencija RS za okolje, je razvidno, da so na merilnem mestu Celje-Bolnišnica v obdobju od 2013 do 2018  izmerjene letne vrednosti delcev  PM10 v zraku znašale od 28 do 32 mikrogramov/kubični meter in niso presegale mejne letne vrednosti 40 mikrogramov/kubični meter. Znižuje se tudi število dni, ko so izmerjene dnevne vrednosti delcev PM10 v zraku nad mejno vrednostjo. V letu 2018 je bilo takšnih dni 35  (kar je še dopustno), v letu 2017 49, v letu 2016 52 in v letu 2015 pa kar 70. Zrak v mestu bo zagotovo čistejši, ko bodo uresničeni vsi načrtovani projekti trajnostne mobilnosti in ko bo država zgradila obvoznico. Tranzitni promet gre namreč še vedno skozi mesto, kar je nedopustno.  

Čistejši zrak v mestu zagotavljamo s širjenjem plinovodnega omrežja in sistema daljinskega ogrevanja, energetsko obnovo javnih zgradb in ukrepi trajnostne mobilnosti, ki jim namenjamo veliko pozornost. Predani jeseni smo uvedli javni sistem izposoje koles KolesCE, ki ga bomo letos še razširili. Kupili smo deset mestnih avtobusov na stisnjen zemeljski plin in zgradili sodobno CNG polnilnico. KolesCE in Celebus sta glede na nedavno raziskavo agencije Ninamedia najpomembnejši pridobitvi v Mestni občini Celje v zadnjem obdobju.
Na obrobju mesta gradimo vozlišče Park&Ride, ki ga bomo namenu predali do začetka poletja,  sodelujemo v državnem projektu izgradnje regijskih kolesarskih poti in se pripravljamo na izgradnjo nekaj več kot 22 kilometrov novih kolesarskih stez v Celju in okolici. Nameščamo tudi  polnilnice za električne avtomobile in skrbimo za ozelenitev okolja. 

K izboljšanju kakovosti zraka v Celju prispevamo tudi s podeljevanjem občinskih subvencij (50.000 evrov na leto) za zamenjavo zastarelih  kurilnih naprav s sodobnimi plinskimi kondenzacijskimi kotli in občinskih subvencij za zamenjavo zastarelih toplotnih postaj v stanovanjskih in javnih objektih, ki so priključeni na daljinsko ogrevanje. Odziv med občani je zelo dober.