Dan upora proti okupatorju (nekoč dan osvobodilne fronte) je po besedah podpolkovnika Andreja Krivca prelomna točka slovenskega upora proti tistim, ki so želeli našo domovino razkosati, naš narod in jezik pa potisniti v pozabo kot napako zgodovine. Ustanovitev osvobodilne fronte leta 1941 je pomenila materializacijo uporniškega duha slovenskega naroda. 

»Odločilno in značilno za Slovenke in Slovence je, da je duh odporništva in samoobrambe vselej živ. Odpor oziroma samoobramba je del naše nacionalne identitete, ki nas je na tem prepišnem delu Evrope, preko katerega so se selila ljudstva in številne vojske, tudi ohranil. Slovenci smo morali v zgodovini nepopustljivo braniti svoje temelje: ozemlje, premoženje in jezik kot osnovo svoje lastne kulture«, je dejal Andrej Krivec in opozoril, da samostojnost, neodvisnost in suverenost niso same po sebi umevne  in da je zanje potrebno skrbeti vsak dan.

»Okvir zahodnega zavezništva nam zagotavlja varnost, ima pa tudi pričakovanja do nas. Podobno kot Evropska unija. In prav je tako. Varnost ni zastonj in ni poceni … Zgodovinski dogodki so pomembni in prav je, da se jih spominjamo. Pomembnejši sta samo še sedanjost in prihodnost. Ravno zaradi tega vlagamo velike napore, da bi tudi v prihodnje zagotovili stabilen in nemoten razvoj Slovenske vojske. Nedolgo tega je namreč kazalo, da so grožnje daleč stran in da bomo Slovenci skupaj z drugimi narodi pomagali samo tistim, ki daleč stran od evropskega prostora potrebujejo pomoč. Žal temu ni več tako. Aktualne razmere na vzhodu Evrope so samo še razlog več, da moramo biti vedno pripravljeni, dobro organizirani in držati čvrsto skupaj. Tako kot vedno, kadar gre za našo varnost, našo domovino in naše ljudi«, je na slovesnosti dejal podpolkovnik Andrej Krivec.

Kulturni program slovesnosti ob dnevu upora proti okupatorju, ki so se je udeležili tudi člani veteranskih organizacij in praporščaki, so oblikovali Trobilni kvintet Orkestra Slovenske vojske in I. gimnazija v Celju.