V Narodnem domu v Celju smo 23. junija 2022 s slovesnostjo obeležili dan državnosti, ki ga Slovenke in Slovenci vsako leto praznujemo 25. junija. Slavnostni govornik je bil častni meščan Celja Jože Volfand, kulturni program – hvalnico slovenski besedi in glasbi – sta pripravila Gimnazija Celje – Center in Orkester Akord s solistoma Natašo Zupan in Maticem Zakonjškom.
Iz govora slavnostnega govornika, častnega meščana Jožeta Volfanda: »Zdaj, ko je Slovenija vstopila v četrto desetletje državnosti, je pravšnji trenutek za vprašanje, kakšno Slovenijo želimo ob koncu desetletja, leta 2030? Koliko bo zelena in digitalna, koliko bo njena ekonomska moč slonela na znanju in inovacijah, koliko bo socialna? Kakšen bo naš skupni prostor življenja, ki je naš, nacionalni, in je evropski in je globalen? Odgovor je toliko bolj potreben, ker niti trg niti interesi svetovne politike ne bodo prizanašali ne Sloveniji ne našemu življenju, ne družinskemu proračunu, ne osebnim in skupnim sanjam. Zato delajmo po scenariju, ko zmagujemo vsi. Zato mora Slovenija zgrajevati nacionalno identiteto, ki jo krasijo temeljne evropske vrednote in izostren odnos za dostojanstvo človeka in za zorenje demokracije. Morda se bodo postopoma v javnih razpravah in na družbenih omrežjih tudi vse pogosteje pojavljala vprašanja, ali je človek res vreden samo toliko, kot potroši in porabi, toliko, kot ima. Ali pa se bodo sodobne tehnologije, ki lahko sicer približajo človeka človeku, še naprej preveč zlorabljale za tvitomanijo z besedno nesnago. Zadnji čas je, da vstopimo v desetletje, ki bo odprlo vrata za vetrove sprememb v kulturi besede brez ideoloških strasti in pritlehnosti in z mnogo večjo odgovornostjo do slovenskega jezika.«
Iz govora slavnostnega govornika, častnega meščana Jožeta Volfanda: »Zdaj, ko je Slovenija vstopila v četrto desetletje državnosti, je pravšnji trenutek za vprašanje, kakšno Slovenijo želimo ob koncu desetletja, leta 2030? Koliko bo zelena in digitalna, koliko bo njena ekonomska moč slonela na znanju in inovacijah, koliko bo socialna? Kakšen bo naš skupni prostor življenja, ki je naš, nacionalni, in je evropski in je globalen? Odgovor je toliko bolj potreben, ker niti trg niti interesi svetovne politike ne bodo prizanašali ne Sloveniji ne našemu življenju, ne družinskemu proračunu, ne osebnim in skupnim sanjam. Zato delajmo po scenariju, ko zmagujemo vsi. Zato mora Slovenija zgrajevati nacionalno identiteto, ki jo krasijo temeljne evropske vrednote in izostren odnos za dostojanstvo človeka in za zorenje demokracije. Morda se bodo postopoma v javnih razpravah in na družbenih omrežjih tudi vse pogosteje pojavljala vprašanja, ali je človek res vreden samo toliko, kot potroši in porabi, toliko, kot ima. Ali pa se bodo sodobne tehnologije, ki lahko sicer približajo človeka človeku, še naprej preveč zlorabljale za tvitomanijo z besedno nesnago. Zadnji čas je, da vstopimo v desetletje, ki bo odprlo vrata za vetrove sprememb v kulturi besede brez ideoloških strasti in pritlehnosti in z mnogo večjo odgovornostjo do slovenskega jezika.«
Dijaki Gimnazije Celje – Center so recitirali dela slovenskih avtorjev Otona Župančiča, Toneta Kuntnerja, Radoslava Razlaga in Gregorja Strniše. Orkester Akord je izvajal glasbo
Janka Gregorca, Jana Fučika, Slavka Avsenika in Vilka Ovsenika.
Dan državnosti smo praznovali v dvorani Narodnega doma, ki je simbol slovenstva, saj so ga slovensko govoreči prebivalci Celja pred 125 leti zgradili v času narodnega prebujanja ter zaostrenega boja proti ponemčevanju.
