Logo MojaObčina.si

Celje

DANES
13°C
8°C
JUTRI
13°C
5°C
1027

Odziv Mestne občine Celje na novinarsko konferenco združenih Civilnih iniciativ Celje

Kljub navedbam nekaterih govorcev na predvčerajšnji novinarski konferenci združenih Civilnih iniciativ Celje še enkrat poudarjamo, da smo ponosni na to, da je Celje tako zeleno in lepo urejeno mesto. To znajo povedati tudi številni obiskovalci, tako iz drugih slovenskih mesto kot iz tujine. Naša prizadevanja so usmerjena v optimalne okoljske rešitve, kar dokazujejo tudi številni trajnostni projekti. Splošno prikazovanje Mestne občine Celje kot glavnega krivca za okoljske probleme odločno zavračamo, saj so stara bremena dediščina prejšnjih generacij, podobno kot v nekaterih drugih slovenskih okoljih (Jesenice, Zasavje, Idrija, Mežica). 

Civilna iniciativa je vedno znova zelo glasna, da je treba nemudoma sanirati zemljišča Stare Cinkarne, ne pove pa, kakšna ogromna finančna vlaganja so potrebna (grobe ocene predvidevajo okoli 60 milijonov evrov), da bi območje uredili do meje sprejemljivosti.

Primerjava našega mesta s Černobilom, kjer se je zgodila najhujša nesreča v zgodovini jedrske energije, je zastrašujoča, absurdna in povsem neprimerna. Senzacionalistične primerjave s Černobilom strašijo ljudi in v ničemer ne prispevajo k prizadevanjem za čistejše okolje in k izboljšanju stanja v Celju in okolici. Presenetila nas je trditev gospoda Borisa Šuštarja, da je Inštitut za varovanje zdravja prepovedal gojenje in uživanje lokalno pridelane hrane. Na Mestni občini Celje s takšno generalno prepovedjo nismo bili seznanjeni. Novinarji, ki želijo svoje bralce in poslušalce objektivno obveščati, bi to izjavo morali preveriti na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja.

Mestna občina Celje se že vrsto let zaveda in opozarja državo, da je sanacija celjske kotline nujno potrebna, da gre obsežen in kompleksen projekt, ki ga lokalna skupnost sama ne zmore izpeljati. Leta 2013 in 2015 sta bili na Ministrstvu za okolje in prostor ustanovljeni dve delovni skupini za pripravo ukrepov za sanacijo celjske kotline. Ukrepi niso bili pripravljeni. Kot so nam takrat pojasnili na ministrstvu, se to ni zgodilo zaradi pomanjkljive zakonodaje. To je bil vzrok, da Mestna občina Celje pri sanaciji onesnaženih tal ni bila deležna finančne in strokovne pomoči. Mežiška dolina denimo dobiva državno pomoč že od leta 2007.

Območje Stare Cinkarne, na katerem je od leta 1875 do 1990 obratovala metalurško–kemična industrija Cinkarne Celje, je veliko okoli sedemnajst hektarov. Od leta 2002, ko je Mestna občina Celje to območje, onesnaženo s težkimi kovinami, prevzela v posest, si prizadevamo, da bi ga postopoma reurbanizirali.

Ko smo v letih 2007 in 2008 za potrebe širitve Tehnopolisa gradili komunalno opremo, je med gradbenimi deli nastalo dobrih 15.000 kubičnih metrov zemeljskih izkopov, ki so bili zaradi visokih koncentracij onesnažil uvrščeni med nevarne odpadke. Sanacija z uporabo imobilizacije s kalcitnim pepelom nas je stala nekaj več kot milijon evrov. Ta postopek se je izkazal za uspešnega, smo se pa leta 2016 uspešno pridružili tudi projektu GreenerSites in s pomočjo evropskih sredstev poskusno izvedli še druge različne metode, ki so primerne za reurbanizacijo Stare Cinkarne. Preizkušene metode so nam lahko v pomoč tudi pri načrtovanju in  urejanju drugih območij, kot so denimo zelenice, parki, poti ob prometnicah, parkirišča in zemljišča za rekreacijske namene.

V okviru evropskega projekta GreenerSites smo letos spomladi izdelali Strateški akcijski načrt za funkcionalno območje Mestne občine Celje, ki je skupno delo strokovnjakov, Ministrstva za okolje in prostor ter zaposlenih na Mestni občini Celje. Gre za strateški dokument, v katerem smo predstavili obstoječe stanje na opuščenem, degradiranem industrijskem območju, možne načine remediacije in med drugim tudi probleme, ki jih bo na poti do našega skupnega cilja potrebno rešiti. Gre za obsežen projekt, ki ga sami kot lokalna skupnost finančno ne bomo mogli izpeljati, zato pričakujemo, da se bodo našim prizadevanjem za čistejše, bolj zdravo funkcionalno mestno območje poleg države pridružili tudi tisti, ki so onesnaženje v preteklosti povzročili.

Kljub našim pozivom državi do konkretne realizacije ni prišlo, zato smo leta 2017 z lastnimi sredstvi začeli s projektom zamenjave zemljine v vrtcih. Najprej smo zamenjali zemljino na igrišču vrtca Tončke Čečeve na Hudinji, lani v času poletnih počitnic pa na igrišču Vrtca Tončke Čečeve na Aljaževem hribu. Projekt je bil zahteven in kompleksen, vendar smo ga kljub temu, da smo na tem področju orali ledino, izpeljali strokovno. Pridobili smo veliko izkušenj, ki bodo pri nadaljnji sanaciji igrišč  v pomoč ministrstvu za okolje in prostor, ki je prevzelo ta projekt. Tako kot doslej bomo na Mestni občini Celje tudi v prihodnje ministrstvu nudili vso potrebno podporo, da bo sanacija končana v predvidenem roku. Za celovito sanacijo območja Stare Cinkarne bo potrebno sodelovanje države, saj tako obsežnega in finančno izjemno zahtevnega projekta sami kot občina ne bomo zmogli.Glede onesnaženosti zraka z delci PM10 želimo poudariti, da se le-to zmanjšuje, kar kažejo tudi podatki iz avtomatske merilne postaje na območju bolnišnice. Letne povprečne koncentracije delcev PM10 so pod dovoljeno mejo. Do preseganja mejnih dnevnih vrednosti prihaja samo pozimi, ko se ostalim virom pridružijo kurišča za ogrevanje. Razlog je tudi v meteoroloških pogojih, saj leži mesto v kotlini, za katero so v zimski polovici leta značilne tudi temperaturne inverzije. Za zmanjševanje onesnaženosti zraka z delci PM10 je v veljavi Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Celje, ki ga je sprejela tudi Vlada RS.

*** Drevesa v mestu
Z gospo Ireno Ašič, ki je od lanske jeseni predsednica Mestne četrti Center, dobro sodelujemo, zato nas je zelo presenetila njena izjava, da je edina, ki vidi, da v Celju potrebujemo drevesa. Gospa Ašičeva je namreč v zadnjem času večkrat pohvalila našo skrb za urejanje zelenih površin. Navdušena je bila, ko smo spomladi pri tržnici zaščitili rastišče divjega kostanja, ki je rasel v neprimernih pogojih sredi parkirišča  in ko smo razširili zelenico okoli izjemne javorolistne platane, ki raste na Vrunčevi ulici za hotelom Celeia. Preko svojega Facebook profila nas je pohvalila, ko smo na Gledališki in Prešernovi ulici posadili javorje. Kot predsednica Mestne četrti Center je dobro seznanjena z našimi »zelenimi« projekti in ve, da drevesa odstranimo samo takrat, kadar so bolna, prhla in nevarna mimoidočim. Ve tudi, da posekana drevesa v najkrajšem možnem času nadomestimo z novimi. Na novinarski konferenci je izrazila bojazen, da bo izvajalec gradbenih del med sanacijo igrišč celjskih javnih vrtcev posekal vsa drevesa. Če bi prišla na sestanek v Narodni dom , na katerem sta Ministrstvo za okolje in prostor ter izbrani izvajalec del prejšnjo sredo predstavila potek sanacije, bi izvedela, da bodo onesnaženo zemljo okoli dreves odstranjevali ročno samo zato, da ne bodo poškodovali koreninskega sistema.

Sicer pa smo v Celju ponosni, da smo na področju prilagojenega upravljanja gozdov, vzorčne pravne ureditve, urejanja lastniške problematike, razvoja rekreacijske in izobraževalne infrastrukture ter zelo uspešnega partnerstva z Zavodom za gozdove Slovenije vzor ostalim slovenskim mestom. Ker zavedamo javnega pomena mestnih gozdov, smo jih že leta 1997 z odlokom zavarovali kot gozdove s posebnim namenom. Že več kot 20 let načrtno odkupujemo gozdne površine v okolici mesta in podpiramo načrtno in urejeno gospodarjenje z njimi. Na leto odkupimo vsaj 10 hektarov gozdov. Tako se lahko danes pohvalimo, da imamo v lasti kar 350 hektarov gozdov in da imamo od vseh slovenskih občin v občinski  lasti največ gozdov.Še posebej pa smo ponosni na nekaj več kot 100 hektarov velik Mestni gozd, ki s 14 kilometri opremljenih sprehajalnih poti predstavlja največjo urejeno, javno zeleno površino v Celju ter obiskovalce, sprehajalce in rekreativne športnike privablja v vseh letnih časih. Zaradi inovativnih pristopov in načrtnega dela z mestnimi gozdovi je bilo mesto Celje leta 2011 skupaj z Dunajem, Stockholmom, Bristolom in Milanom  izbrano med pet evropskih primerov dobre prakse. Mestna občina Celje je bila pred nekaj leti nosilna partnerica mednarodnega projekta Gozdovi za mesta – GREEN4GREY, ki so ga vsebinsko zasnovali na celjski enoti Zavoda za gozdove Slovenija. Projekt je predstavljal pomemben korak pri razvoju celjskih mestnih gozdov. Obstoječe omrežje gozdnih sprehajalnih poti smo obogatili z novo rekreacijsko, izobraževalno in doživljajsko opremo, med drugim tudi s čudovito drevesno hišo, ki predstavlja priljubljeno izobraževalno in kulturno središče mestnega gozda. Drevesna hiša je resnično nekaj posebnega, je največja v Sloveniji in je prejela že več priznanj s področja arhitekture.

Sicer pa v Celju z veliko mero odgovornosti skrbimo tudi za ostala drevesa. Nova drevesa sadimo načrtno in premišljeno. Vsako leto zasadimo okoli 100 novih dreves in okoli 500 grmovnic. Da bi ohranili zdrava drevesa, skrbimo tudi za njihova rastišča. Tako smo letos spomladi zaščitili rastišče mogočnega divjega kostanja na tržnici, ki je raslo v neprimernih pogojih sredi parkirišč, in razširili zelenico okoli izjemne javorolistne platane, ki prav tako raste v mestu in je z odlokom zavarovana kot naravni spomenik. Ko je potrebno kakšno drevo odstraniti, občanom pojasnimo, zakaj smo se odločili za tak poseg. Naj spomnimo, da bi pred leti, ko smo rekonstruirali glavno cesto skozi mesto, zaradi gradbenih del morali podreti več kot 120 let staro platano. Z dobrim projektiranjem in smiselno prostorsko umestitvijo ceste smo drevo uspeli zaščiti, tako da še danes lepo uspeva med dvema voznima pasovoma in je v mestu v ponos. V Celju imamo 18 dreves, ki so z odlokom zavarovana kot naravni spomenik in so pod varstvom Zavoda RS za varstvo narave. V občinskem proračunu imamo vsako leto za zavarovana drevesa (za obrezovanje, povečanje rastišča…) rezerviranih okoli 40.000 evrov. Pred dvema  letoma smo se lotili tudi postopne in celovite prenove Mestnega parka Celje, ki je duša mesta, in je kljub številnim spremembam, ki jih je doživel skozi čas, pomemben zgodovinski člen celjskega mestnega jedra. zasadili smo nov dvostranski lipov drevored.

*** Delavska ulica
Stanovalci Delavske ulice 16 in 18 so nam v preteklosti večkrat sporočili, da se v proizvodnih objektih, ki mejijo na njihovo lastnino, izvajajo dejavnosti, ki povzročajo tresljaje in ki puščajo vidne poškodbe na njihovem objektu. Stanovalce smo seznanili, da Mestna občina Celje nima tovrstnih nadzornih pristojnosti in da je v skladu z zakonodajo za nadzor na področju urejanja prostora in naselij, graditve objektov in izvedbe gradbenih konstrukcij ter izpolnjevanja bistvenih zahtev za objekte, pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor. Na tem območju je Inšpektorat RS za okolje zaradi prijav stanovalcev izvedel več inšpekcijskih nadzorov. Ker sta se poročili o meritvah hrupa, ki sta jih izvedla podjetje Kova, d. o. o, in podjetje Sieko, d. o. o., razlikovali, je inšpektorat julija lani  prosil Agencijo RS za okolje (ARSO), naj obe poročili pregleda. ARSO na  prošnjo ni odgovoril, zato ga je Mestna občina Celje marca letos ponovno pozvala, naj  pregleda poročili o meritvah hrupa pregleda. Odgovora do danes še nismo prejeli. Na Delavski ulici gre za kompleksno problematiko, saj se stanovanjski objekt neposredno stika z območjem industrije.  Prostorska umestitev  stanovanjskega objekta pa ima zgodovinsko osnovo. Za svoje samske delavce ga je zgradil industrialec Westen. Ta podatek je pomemben za razumevanje pojavnosti stanovanjske rabe znotraj industrije, kar sicer ni v skladu z današnjimi načeli prostorskega načrtovanja.
Objekt je zavarovan kot kulturna dediščina,  vendar je slabo vzdrževan. V zadnjem času je bilo na njem izvedenih več neustreznih posegov (menjava originalnega stavbnega pohištva…)

*** Izgradnja MLC Lopata
Pobuda za Državni prostorski načrt (DPN) temelji na dejstvu, da je za potrebe varnega transporta potrebno zagotoviti ustrezno infrastrukturo, kamor sodijo tudi logistični centri (MLC) in parkirišča. Potreba in upravičenost izgradnje takšne infrastrukture izhaja iz vrste državnih in evropskih dokumentov. Ker je lokacija ob avtocestnem priključku Celje-zahod prepoznana kot potencialna lokacija za umestitev malega logističnega centra in varovanega parkirišča, je Mestna občina Celje pristopila k sodelovanju pri umeščanju posega v prostor. Glavna skrb Mestne občine Celje je varovanje okolja in izboljšanje prometa na območju Medloga in Lopate. Eden od razlogov za pripravo DPN je neposredna navezava MLC Lopata na avtocesto tako, da lokalno cestno omrežje ne bo več obremenjeno s prometom tovornih vozil. Poleg navedenega bo neposredna prometna navezava na avtocesto omogočena osebnim in intervencijskim vozilom.

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Število glasov: 0

Oglejte si tudi